fiziologija prehrane 3 delni izpit Flashcards Preview

Veterinary Science > fiziologija prehrane 3 delni izpit > Flashcards

Flashcards in fiziologija prehrane 3 delni izpit Deck (328)
Loading flashcards...
1
Q

kaj so dodatki krmi?

A
  • So snovi, mikroorganizmi ali pripravki, ki niso posamična krmila, niti premiksi
  • se namenoma dodajajo krmi ali vodi, da
    bi izpolnili eno ali več funkcij navedenih v Uredbi 1831/2003.
  • so dodani posmaičnim krmilom
2
Q

kaj je register krmnih dodatkov?

A
  • Načeloma vse kar je dodano v krmo živali mora biti pod kontrolo
    • Vedno je treba dokazat da dodatek ni škodljiv in ima neko prehransko vrednost
  • prvič izdan novembra 2005
  • je iz 2 delov
  • najdemo na strani evropske skupnosti - tu je stalno osvežen
  • več delov imamo - najvažnejši je za nas prvi del, v naslednjih dleih najdemo dodatke ki so v prehodnem stanju (pred rokom uporabe, ali jim je pa že poteklo dovoljenje)
  • dovoljenja je treba podaljševat (lahko ga imaš za 5 let, 10 let…)
  • Tuki se pogleda kateri dodatki imajo dovoljenje - veliko najdeš an internetu izdelkov, ki sploh niso registrirani
  • tu najdeš vse kar je dovoljeno da se uporablja v prehrani živali - pač v povezavi z dodatki
  • vsi dodatki imajo kodo - da točno veš kateri je
  • kdaj je biu registriran, do kdaj velja dovoljenje, povezava, kdaj je bil prvič zapisan v register, Sestava, kemijska formula
    opis,analizna metoda , vrsta ali kategorija dodatka, Ime imetnika dovoljenja
  • npr. ekstrakta pešk ni v tem registru
3
Q

Krmni dodatek ne sme:

A
  • imeti škodljivega vpliva na zdravje živali, zdravje ljudi ali okolje,
  • biti predstavljen, da zavaja uporabnika,
  • ne smeš pisat trditve da izdelek pomaga proti nečemu, če zadaj nimaš študije —> zavajanje potrošnika!
  • spreminjati značilnosti proizvodov živalskega izvora.
4
Q

ali so krmni dodatki enaki prehranskim dodatkom pri ljudeh?

A
  • Krmni dodatki niso enaki prehranskim dodatkom pri ljudeh (imajo manjši nadzor nad dodatki pri ljudeh)
5
Q

EU predpisi o krmnih dodatkih - katera uredba je pomembna?

A

18.10.2004: Uredba 1831/2003/ES

6
Q

kdaj krmni dodatek ne more it v register krmnih dodatkov?

A

ne more it če ni metode s katerim to preverjaš

*analizni postopek kako se to preverja

7
Q

kdaj bo nek dodatek v EU registru krmnih dodatkov?

A

če ima Dovoljenja za dajanje na trg in uporabo proizvoda kot krmnega dodatka

8
Q

kdaj se lahko Nekemu krmnemu dodatku odvzame dovolenje za uporaba?
kaj se zgodi?

A
  • npr če se ugotovi, da je škodljiv,
  • ne deluje dobro
  • izvedbena uredba komisije o zavrnitvi dovoljenaj kot krmnemu dodatku
    • npr. aromatični dodatki so izgubili dovoljenje
9
Q

katera 2 akta poznaš v povezavi s krmnimi dodatki?

A
  • Pravni akti o odvzemu dovoljenja proizvodu kot krmnemu dodatku.
  • Pravni akti ko se proizvodu ne izda dovoljenje kot krmnemu dodatku.
10
Q

kam spadajo krmni dodatki?

A

padajo k premiksom, posamičnim krmilo in krmnim mešanicam

11
Q

kako člen iz ene uredbe naveduje kaj je krma (ali krmilo) ?

A

so vse snovi ali izdelki, vključno z aditivi, predelani, delno predelani ali nepredelani, ki se uporabljajo za krmljenje živali

12
Q

v katereih uredbah so krmni dodatki, premiksi, posmaična krmila, krmne mešanice?

A

2(2)(a) Uredbe 1831/2003/ES : krmni dodatki
2(2)(e) Uredbe 1831/2003/ES: premiksi

3(2)(g) Uredbe 767/2009/ES: posamična krmila
3(2)(h-l,o) Uredbe 767/2009/ES: krmne mešanice

13
Q

kaj je medicirana krma?

A
  • krma, ki ima dodan antibiotik

* zadnje čase se ne proizvaja toliko

14
Q

opredelitev pojma “krmni dodatek” - pojem in v kateri uredbi ?

A
  • 2(2)(a) člen Uredbe 1831/2003/ES:
  • “Krmni dodatki” pomenijo snovi, mikroorganizme ali pripravke, ki niso posamična krmila niti premiksi in se namenoma dodajajo krmi ali vodi, da bi izpolnili eno ali več funkcij, navedenih v členu 5(3)
15
Q

kaj krmni dodatki niso?

A

premiksi,
posamična krmila,
pomožna tehnološka sredstva,
zdravila

16
Q

kaj pomeni premiks?

A

“Premiksi” pomenijo mešanice krmnih dodatkov ali mešanice enega ali več krmnih dodatkov s posamičnimi krmili ali
vodo, uporabljenimi kot nosilci, ki niso namenjene za neposredno krmljenje živali.

17
Q

kaj pomeni posamično krmilo?

A
  • Posamično krmilo” pomeni sveži ali konzerviran proizvod rastlinskega ali živalskem izvora v naravnem stanju
  • namenjen predvsem za zadostitev živalskih prehranskih potreb,
  • so proizvodi, ki so pridobljeni z industrijsko
    obdelavo,
    -so organske in anorganske snovi s krmnimi dodatki ali brez njih za oralno krmljenje živali, bodisi kot takšne bodisi po obdelavi,
  • ali so za pripavo krmnih mešanic ali kot nosilna snov za premikse.
18
Q

kaj so pomožna tehnološka sredstva?

A
  • “Pomožna tehnološka sredstva” pomenijo snovi, ki niso zaužita kot krma sama po sebi
  • in se namenoma uporabljajo pri
    predelavi krme ali posamičnih krmil, da služijo tehnološkemu namenu med obdelavo ali predelavo, ki lahko povzroči nenamensko, vendar neizogibno prisotnost ostankov snovi ali njenih derivatov v končnem proizvodu, pod pogojem, da ti ostanki ne škodijo zdravju ljudi in živali ali okolju in da nimajo nobenih tehnoloških vplivov na končno krmo.
19
Q

določila v povezavi s krmnimi dodatki

A
  • Krmni dodatek mora imeti dovoljenje
    *uporaba v skladu z določenimi pogoji iz zakonodajnega akta s
    katerim je bilo izdano dovoljenje proizvodu kot krmnemu dodatku
  • Nikoli se ga ne uporablja za direktno krmljenje živali
  • Mora biti učinkovit kot krmni dodatek : npr:
  • Ugoden vpliv na lastnosti živalskih proizvodov -> na našo funkcionalno hrano
  • kokcidiostatiki: delujejo proti parazitom
  • Ne sme imeti škodljivega učinka na zdravje živali, ljudi ali okolje
  • Ne sme biti predstavljen na način, ki bi uporabnika zavedel!
  • Uporaba antibiotiki kot krmnih dodatkov (razen kokcidiostatikov in histomonostatikov) je prepovedana!
20
Q

funkcije krmnih dodatkov

A

(a) Ugoden vpliv na lastnosti krme
(b) Ugoden vpliv na lastnosti živalskih proizvodov
(c) Ugoden vpliv na barvo okrasnih ribic in ptic
(d) Izpolnjevati prehranske potrebe živali
(e) Ugodno vplivati na okoljske posledice reje živali
(f) Ugodno vplivati na rejo, prirejo ali dobro počutje živali, zlasti z vplivom na želodčno-črevesno floro ali prebavljivost krme
(g) Imeti kokcidiostatičen ali histomonostatičen učinek

21
Q

Kategorije in funkcionalne skupine

krmnih dodatkov

A
  • 5 skupin krmnih dodatkov
  1. tehnološki dodatki
  2. senzorični dodatki
  3. nutritivni dodatki
  4. zootehnični dodatki
  5. kokcidostatki in sredstva proti histomonijazi
22
Q

kateri so tehnološki dodatki?

A
konzervansi
antioksidanti
emulgatorji
stabilizatorji
sredstva za zgoščevanje
sredstva za želiranje
vezalci
snovi za kontrolo kontaminacije z radionuklidi 
sredstva proti strjevanju
regulatorji kislosti
silirni dodatki
denaturanti
snovi za zmanjševanje kontaminacije z mikotoksini
23
Q

kateri so senzorični dodatki?

A

barvila

aromatične snovi

24
Q

kateri so nutritivni dodatki*?

A

a) VITAMINI, PROVITAMINI IN KEMIJSKO NATANČNO DEFINIRANE SNOVI Z
PODOBNIMI UČINKI

(b) SPOJINE ELEMENTOV V SLEDOVIH
(c) AMINOKISLINE, NJIHOVE SOLI IN ANALOGI
(d) SEČNINA IN NJENI DERIVATI

25
Q

kateri so zootehnični dodatki?

A
  • pospeševalci prebavljivosti
  • stabilizatorji mikroflore
  • snovi, ki ugodno vplivajo an okolje
  • drugi zootehnični dodatki
26
Q

Postopek za pridobitev dovoljenja

za krmni dodatek

A
  • Potreben je sedež v evropski uniji
  • Pripravit je treba vlogo v skladu z navodili in smernicami za vlagatelja
    • obstajajo uredbe kako to naredit
  • Zaupnost in varstvo podatkov
  • 4 udeleženci v postopku registracije
    • evropska komisija
    • EFSA (european food safty authority) - izda oceno tveganja -> mnenje v roku pol leta
    • CRL - menjen referenčnega laboratorija ali je metoda v redu ali ne
    • države članice - razpravljajo o tem in glasujejo. Potrebna je sooglasno sprejetje vseh držav
  • Če je vse uredu dobi krmni dodatek dovoljenje
  • Dovoljenje (Uredba Komisije) se prevede in objavi v Uradnem listu Evropske unije.
  • Vpiše v EU register krmnih dodatkov
27
Q

STATUS OBSTOJEČIH PROIZVODOV

A
  • Ko se ti izteka dovoljenje greš v postopek reevalvacije
  • rok za oddajo vloge 8.11.2010
    (za krmne dodatke, katerim je bilo izdano ti. trajno dovoljenje še v skladu z
    Direktivo 70/524/EGS in Direktivo 82/471/EGS, silirni dodatki)
  • rok za oddajo vloge 1 leto pred iztekom dovoljenja (za krmne dodatke, katerim je bilo izdano ti. začasno dovoljenje)
  • Kaj če nisi dal vloge za reevalvacijo, imaš pa še zaloge produkta?
    • Imaš prehodno določbo, ko ti rečejo da lahko prodajaš do odprodaje zalog, 1 leto, pol leta …
    • Označene so v registru s sivo barvo
28
Q

Označevanje

krmnih dodatkov in premiksov

A

Oznaka v nacionalnem jeziku DČ v kateri se proizvod trži.

29
Q

Pogoji za dajanje na trg, predelavo in uporaba krmnega dodatka:

A

→ krmni dodatek mora imeti dovoljenje
→ v skladu s pogoji za uporabo iz posameznega dovoljenja
→ če so izpolnjeni pogoji glede označevanja

30
Q

kako je možno trženj krmnih dodatkov?

A

Trženje možno le v zaprti embalaži (zabojnikih)!

31
Q

Proizvodi, ki niso krmni dodatki

A
  • Proizvodi, ki so bili dovoljeni kot krmni dodatki (del 1)
    → in nimajo več zakonodajnega statusa krmnega dodatka
    → prehodno obdobje se je izteklo 9.10.2013 (lahko ostanejo na trgu do porabe zalog)
  • Proizvodi, ki niso bili dovoljeni kot krmni dodatki (del 2)
32
Q

prepletanje registra o krmnih dodatkih z drugo zakonodajo

A
ZVMS
Pravilnik o krmnih dodatkih
Uredba 183/2005/ES
Pravilnik o registraciji in odobritvi obratov na področju krme
Uredba 152/2005/ES
Pravilnik o pogojih za zagotavljanje varnosti krme
Zakonodaja o nezaželenih snoveh v krmi
Uredba 767/2009/ES
Zakonodaja o GSS
....
33
Q

kaj so kocidostatiki?

katere živali jih ne smejo dobiti?

A
  • Kokcidiostatiki so zdravila, ki preprečujejo oz. zdravijo kokcidiozo
  • So krmni dodatki
  • Dodajamo jih v krmo
  • treba se je vprašat kakšna je nevarnost da se ta substanca nalaga v jajcu, mesu, notranjih organih
  • deluje v prebavnem traktu, veliko se ga izloča z blatom
  • kokoši ki nesejo jajca, ne smejo dobit kokcidiostatikov
  • pri brojlerjih mora bit krma tik pred zakolom brez kokcidiostikov
34
Q

koga predvsem prizadane kokcidioza?

A

piščance, purane in kunce.

35
Q

kaj je kokcidioza?

kdo je povzroča?

A
  • črevesna parazitna bolezen, katere posledice so lahko tudi smrtne.
  • povzročajo jo enocelični paraziti, ki invadirajo črevesno steno živali. Razvoj
    in razmnoževanje parazita v črevesni steni povzroči poškodbe. Če tega ne preprečimo, prihaja do različnih kliničnih znakov,
    od slabega prirasta, do pogina velike večine živali.
36
Q

brez česa bi bila Moderna reja piščancev in puranov nemogoča?

A

brez kokcidostatikov

37
Q

kako preprečujemo kokcidiozo?

A
  • dodajanju kokcidiostatikov v krmo
  • Piščanci dobivajo v krmi kokcidiostatik do nekaj dni pred zakolom, odvisno od vrste
    kokcidiostatika.
  • Za preprečevanje razvoja kokcidij in njihove oslabitve ali inaktivacije je potrebna stalna prisotnost kokcidiostatika v
    krmi, kar pri mnogih preparatih povzroči neučinkovitost oz. rezistenco
  • Zaenkrat vakcinacija še ni razvita
38
Q

V EU je dovoljenih koliko rzaličnih kokcidostatikov?

A

11

39
Q

kako razdelimo kokcidostatike po mehanizmu delovanja?

A

v dva razreda:

  • naravno proizvedeni polietrni ionoforji:
  • monenzin, lasalocid, salinomicin, narazin, maduramicin in semduramicin
  • Naravne proizvajajo mikroorganizmi
  • sintetični kokcidiostatiki
  • robenidin, dekokvinat, nikarbazin, diklazuril in halofugionon
40
Q

kaj so Ionoforni kokcidiostatiki?

A
  • so polietrni karboksilni antibiotiki, ki
    nastanejo pri fermentaciji sevov bakterij rodu Streptomyces spp. in Actinomadura spp.
  • Imajo odlično antiprotozojsko aktivnost, so lipofilna sredstva, za katera je znano, da vplivajo in motijo transmembransko ionsko izmenjavo.
  • So selektivni za specifične katione
41
Q

kaj so Neionoforni kokcidiostatiki?

A
  • so sintetizirane spojine in imajo drugačne mehanizme delovanja, ki do sedaj v celoti še niso poznani.
  • Robenidin je derivat gvanidina, ki inhibira oksidativno fosforilacijo in aktivnost ATP-aze. - Diklazuril je derivat benzenacetonitrila.
42
Q

kako je s kokcidostatiki in ne tarčnimi živalmi?

A
  • Ne- ciljna živalska vrsta : npr konj, govedo
  • v telo živali lahko pride če v mešalni prikolici mešaš krmo za kure, nato pa mešaš še za konje
  • Rezidua (ostanki) kokcidiostatikov v tkivih ne-ciljnih živalskih vrst
  • Temu se ne moremo izogniti
  • Lahko škodljivi učinki na zdravje ljudi
43
Q

Pojav kokcidiostatikov v hrani

A

• Od 1990-ih - kontaminacija hrane z nikarbazinom in lasalocidom.
- Vzrok: kontaminacija na liniji mešanja v mešalnici krme (cross contamination). Monenzin v nemedicirani krmi v
koncentraciji, ki je bila 5% večja od terapevtske doze (110 mg/ kg) v 22,5% od 40 vzorcev.

• Dokazano je bilo, da krma s kokcidiostatiki koncentracija ≤5% od priporočene doze lahko privede do merljivih ostankov v
jajcih.

44
Q

kako je s kokcidostatiki in humano medicino?

A

• V humani medicini jih zaradi učinkov na kardiovaskularni
sistem ne uporabljamo.
- Npr. za lasalocid (M) je eksperimentalno potrjeno, da
povzroča kontrakcijo srčnih mišičnih vlaken.

• Poznana je toksična kombinacija ionofornih kokcidiostatikov in tiamulina (antibiotiki) . Tiamulin interferira pri metabolizmu in
odstranjevanju ionoforov – celična akumulacija in akutna toksičnost za prašiče

• Akutna toksičnost kokcidiostatikov pri ljudeh ni bila potrjena,
vendar nas skrbi kronična izpostavljenost nizkim koncentracijam
–> Zato v EU programi monitoringov.
* Gledamo vseh 11 kokcidiostatikov na enkrat (ne opravlajmo 11 meritev, ampak 1)
—> kronično izpostavljenost želimo čim bolj znižati

45
Q

kaj so pokazale zadnje študije glede kokcidioze?

A
  • Zadnje študije: zaradi kokcidioze zelo velike izgube.

- Finančno se bolj splača kokcidiostatike v krmo dati, kot zdraviti šele ko boelzen izbruhne

46
Q

nadzor kokcidostatikov

A

• Vsaka članica mora imeti v skladu z Direktivo Council Directive
96/23/EC vzpostavljene programe nadziranja in ugotavljanja
ostankov pri živih živalih in proizvodih živalskega porekla.

• Commission Decision 97/747/EC še bolj natančno predpisuje
program monitoringov.

• Slovenija: Analize na določen kokcidiostatik 50 vzorcev, analize
na rezidua u krmi 25 vzorcev. Poleg tega 191 vzorcev jajc in 71
vzorcev jeter na ostanke kokcidiostatikov.

• Zadnja leta tehnika LC-MS / MS - vseh 11 kokcidiostatikov (ostanki).

47
Q

kokcidiostatiki in grožnja ne-ciljnim vrstam

A

• Zdravstveni rizik za ne-ciljane vrste (zaradi kroskontaminacije) v koncentraciji od 2, 5 ali 10% je zanemarljiv za večino živalskih vrst.

• Salinomicin in monenzin v krmi za konje predstavljata nevarnost, ker so konji občutljivi, že pri kroskontaminaciji med
2-5%.

• Ostanki kokcidiostatikov se lahko pojavijo v jetrih in jajcih vendar je končna ugotovitov, da koncentracije ne presegajo
ADI (acceptable daily intake).

48
Q

kokcidostatiki in onasnaževanje okolja

A

• Kokcidiostatiki predstavljajo potencialno nevarnost za našo okolico – povprečno se izloči 94% konzumiranega kokcidiostatika v nespremenjeni obliki.

• Indikatorji kmetijskega onesnaženja.
- Kokcidiostaiki v krmi, nato v gnoju , če želimo z iztrebki gnojiti - prej treba izpostavit sončni svetlobi, da se kokcidiostatik unči, nekaj časa skladiščiti

• Proučujejo njihov učinek na neciljne organizme v tleh (nevretenčarje), ter čas in razmere za njihovo razgradnjo v
gnoju.

• Poseben pomen njihova koncentracija v podtalnici

49
Q

od kdaj so nutritivni antibiotiki pri živalih prepovedani?

kako je bilo včasih z njimi?

A
  • od leta 2004 naprej
  • Včasih so bili dovoljeni
    • vse driske… so reševali z vmešavanjem antibiotikov v krmo
  • Ko so jih prepovedali, začeli razmišljati s čim naj to nadomestijo —> alternativne rešitve:
  • probiotiki,
  • prebitiko,
  • fitobiotiki,
  • simbiotiki
50
Q

kako je z visoko proizvodnimi moznicami in njihovo rejo?

A
  • izziv za rejce in nutricioniste
  • Nihanja cene mleka in krmil
  • Stroški krme (35-50%)
  • Krmni dodatki niso niti zahteva niti zagotovilo za visoko produktivnost ali dobičkonosnost reje
51
Q

Ocena Krmnih dejavnikov na farmi

4 dejavniki

A
  • Predviden odziv
  • Ekonomska upravičenost
  • Dostopne raziskave
  • Merjenje učinkovitosti
52
Q

Učinkovitost KD

A
• Večja mlečnost
• Več beljakovin, maščob
• Večja konzumacija SS
• Spodbujanje vampove mikroflore
• Boljša prebavljivost
• Boljša izkoristljivost
• Zmanjša toplotni stres
• Izboljša zdravstveno stanje (manj ketoz,
acidoz ali ugodno vpliva na imunski odziv)
• Boljši reprodukcijski parametri
• Manj somatskih celic
• Profil črednega zdravja
53
Q

Ovrednotenje KD v industriji

A

• Osnova je prej povedano
• Zanesljivost, ponovljivost
• Običajno - večina dodatkov v specialnih
krmilih, ki so namenjena za krave z veliko
mlečnostjo po telitvi.
• Seveda pa se moramo zavedati, da na primer kalija ni dodanega v nobeno močno krmo in tudi ne v mineralno vitaminski dodatek.
• Torej univerzalne močne krme ali dodatka, ki bi rešil vse težave, ki nastopijo zaradi vročine in naših napak pri pridelovanju krme in vodenju prehrane krav molznic, ni.

• Na trgu se pojavljajo vedno novi pripravki,
nekateri so še v fazi preskušanja in o
njihovi učinkovitosti še ne vemo dovolj, da
bi jih lahko priporočali, še manj pa je
podatkov o tem ali so sploh ekonomsko
zanimivi in upravičeni.

54
Q

opiši Biotin (vitamin H, B kompleks)

A
• je krmni dodatek
• Sodeluje pri tvorbi roževine parkljev
• dodajamo ga ob šepanju, problemih z roževinami, izguba dlake
• Pomanjkanje: mehki parklji, poškodbe
kože in izguba dlake
• Sintetizirajo ga vampovi mikroorganizmi
– težava, če ga je veliko v koncentratu
• Težave s parklji v čredi, vztrajati 6
mesecev; starost 15 mesecev
• Koristi:stroški=4:1
• Priporočljiv
• Težave s parklji (laminitis) med poletno
vročino, ki so posledica acidoz in
prekomerne stoje oziroma obremenjevanja
parkljev lahko deloma ublažimo z
dodajanjem biotina 10 do 20 mg/dan.
55
Q

opiši Zaščiteni holin

A
krmni dodatek
• Ga prištevamo k vitaminom B, čeprav ni
čisto tako
• Proti zamastitvi jeter - izboljša mobilizacijo maščob - prenaša trigliceride iz jeter
še posebno v zgodnji laktaciji, ko se
proste mašč. kisline mobilizirajo in
formirajo v lipoproteine
• Neodzivnost na holin je zaradi
razgradnje v vampu (85-95%)
• Postruminalno – veliko boljši rezultati
• Zaščiten holin
• 2 tedna pred porodom do 8 tednov po
porodu še posebno pri kravah, kjer
pričakujemo ketozo, izgubo telesne
mase
• Eksperimentalno (zaščiten holin)
56
Q

Niacin (B6, nikotinska kislina,

nikotinamid)

A

• Koencim, izboljša energetsko bilanco pri
kravah v zgodnji laktaciji, s tem
preprečuje pojav ketoze in stimulira
vampove protozoje
• Visoko proizvodnim kravam v negativni
E bilanci, pretežke krave v presušitvi - 2
tedna pred porodom do 10-12 tednov
po porodu
• Med vitamini je podrobneje raziskan le vpliv
niacina na živali.
• Dodatek niacina (6 g/dan/kravo) med poletno vročino zmanjša posledice vročinskega stresa,
poveča mlečnost in zauživanje krme

57
Q

Anionske soli

A
• In produkti (amonijev klorid, amonijev
sulfat, magnezijev sulfat, kalcijev klorid)
• Zakislijo obrok – boljša resorbcija
kalcija iz obroka v tankem črevesju in
stimulacija mobilizacije Ca iz kosti
• Napalatibilne, potrebujejo palatibilen
nosilec (žita, melaso)
• Optimalna kombinacija anionskih soli,
koncentracija, čas dajanja??
• Merjenje pH urina
*Pasemske razlike: Holstein 6,2-6,8;
Jersey 5,5-6,0
*Če je več kot 7 ni pozitivnega učinka
anionskih soli
• Razmerje koristi:stroški=10:1
• Priporočljivo
58
Q

MAGNEZIJEV OKSID

A
• Alkalizator (dvig pH v vampu)
• Dajemo skupaj s pufri na osnovi Na
(2-3 dele Na bikarbonata in en del Mg
oksida)
• Priporočljivo
• Priporočene količine magnezijevega
oksida (45-90 g/dan) in sode bikarbone
(0,75% sušine obroka oz. 150-450 g/dan)
so odvisne od količine močne krme v
obroku.

• Še posebej se priporoča vključevanje
puferskih snovi v obrok, če je v obroku:
- veliko koruzne silaže,
- če je obrok zelo vlažen (

59
Q

Na bikarbonat (pufer)

A

• Poveča vnos SS in stabilizira vampov pH
• Korist:stroški=4:1 do 12:1
• DAJEMO:
- 120 dni po porodu z obroki, ki vsebujejo
veliko koruzne silaže (več kot 50%), več
kot 55% vlage, malo vlaknine, drobno
zrezano, peletirana žita, vročinski stres
• priporočljivo
• Dodajanje natrijevega bikarbonata med
vročinskim stresom ima dvojni pozitivni učinek na krave v laktaciji.
• Deluje kot pufer, ki preprečuje zakisanje
vampa, hkrati pa deluje ugodno na kationskoanionsko razliko obroka in
s tem na kislinsko-bazno ravnovesje v organizmu.

60
Q

Ca propionat

A
  • Poveča raven glukoze in Ca v krvi
  • 7 dni pred in 7 dni po porodu
  • Nepalatibilen
  • Priporočljiv
61
Q

Propilen glikol

A

• Vir energije, stimulira odgovor na inzulin
in zmanjša mobilizacijo maščob
• Preventivno teden dni pred porodom ali
po telitvi pri znakih ketoze. Krmljenje ni
tako učinkovito kot zalivanje.
• Priporočljivo

62
Q

Kulture kvasovk in kvasovke

A

• Žive kulture kvasovk in medija – posušeno,
da ohrani fermentacijsko sposobnost
kvasovk
• Stimulirajo mikroorganizme, ki razgrajujejo
vlaknino, stabilizirajo okolje v vampu in
porabljajo mlečno kislino
• Drugi proizvodi fermentacijskih procesov:
pivski kvas, ki ima podobno, vendar manjšo
aktivnost
• dodatek od 50-100 g pivskega kvasa na dan izboljša ješčnost krav in jim vrne apetit po telitvi.
• Rezultati različni: večja mlečnost ali pa tudi
ne, sestava mleka
• Stabilizacija okolja v vampu
• Koncentracija celulolitičnih in anaerobnih
bakterij je bila višja v in vitro in in vivo
poskusih
• Manj mlečne kisline
• Korist:stroški=4:1
• Zgodnja laktacija je izgleda najboljši čas za dodajanje kvasovk (2 tedna prej in 4 tedne
po porodu)
• Priporočljivo

63
Q

Aspergillus oryzae

A
• je gliva, ki stimulira delovanje
celulolitičnih bakterij, stabilizira pH
vampa in zmanjšuje prisotnost
kisika v vampu ter tako prispeva k
blaženju posledic vročinskega
stresa.
• Pri krmljenju velikih količin močne
krme in nevarnosti acidoze se
priporoča krmljenje v odmerku 3 g
na dan.
64
Q

Encimi (fibrolitični)

A
• Izboljšajo prebavljivost vlaknine
(celulaze in ksilanaze - Celulaze, ksilanaze : deloma prebavijo vezi v celulozi --> krma je bolj izkoristljiva) in
konzumacijo SS
• Doze niso čisto poznane
• Tretiranje 12 ur pred krmljenjem,
poškropimo po obroku
• Eksperimentalno
65
Q

Eterična olja

A
• Cimet, nageljnove žbice, česen
• Izboljšajo fermentacijo v vampu
zaradi manjše deaminacije
beljakovin, nadalje povečajo
proizvodnjo propionata
• Večje količine imajo lahko negativen
vpliv
• eksperimentalno
- Zelo redka eterična olja imajo dovoljenje za krmni dodatek. Zakaj?
	*vsebujejo različne koncentracije določenih učinkovin. Npr. različna konc. V različnih krajih.
- Origano je registriran krmni dodatek
- Pomembno da gledamo učinkovino, poznati vsebnost eteričnih olj in sestavo
66
Q

origano

A

• Vsebujejo min. 25 ml eteričnih olj na kg SS
– polifenola karvakrol in timol običajno
predstavljata 60%
• Perutnina, prašiči, prežvekovalci
• Suha rastlina, eterična olja, karvakrol in
timol
• Učinek na proizvodne rezultate

67
Q

Izvleček juke

A
• Niža ureo v plazmi in mleku, ker veže
amonijak
• Kravam z visoko vsebnostjo sečnine
v mleku in krvi
• Se ocenjuje
68
Q

Probiotiki

A

• Proizvajajo presnovne spojine, ki uničujejo
nezaželene mikroorganizme, zagotavljajo z
encimi boljšo razpoložljivost hranil,
detoksicirajo škodljive metabolite
• Teletom, pri stresu
• Se še ocenjuje pri molznicah, se priporoča
pri teletih, krmljenih z mlekom

69
Q

Natrijev (Na) bentonit

A
• Glina, ki se uporablja kot
vezalec
• Obroki z velikim deležem žit,
mehko blato, plesniva krma
• Se ocenjuje
• Kot pufer se lahko uporablja tudi natrijev
bentonit, ki pa ga moramo vključevati v
obrok v nekoliko večjih količinah (450-
700 g/dan), če želimo da bo učinkoval.

• Ker vsebujejo puferske snovi katione, ki
povečujejo alkalnost obroka in
povečujejo nevarnost nastanka
poporodne mrzlice, puferskih snovi nikoli
ne vključujemo v močno krmo ali obrok
za presušene krave pred telitvijo.

70
Q

Cink (Zn) metionin

A

• Izboljšuje imunski odziv, ugoden
za roževino in zmanjšuje število
somatskih celic
• Korist: stroški = 14:1

71
Q

esencialni elementi v sledovih kot krmni dodatki

A

• Esencialni elementi v sledovih kot krmni dodatki – dolgo poznane potrebe
• Organske oblike - večja izkoristljivost – manj
dodatka v krmo – varovanje okolja
• Pomisleki: večja izkoristljivost – odlaganje v tkiva
– večja izpostavljenost potrošnikov
• Posebej pomembno pri elementih, ki so v večjih
količinah toksični (npr. selen)
• Sprejemljiva zgornja meja (tolerable upper intake
levels) za otroke in odrasle
• Omejitve za organske oblike elementov v krmi,
kar pomeni drugačne metode določanje – za
razločevanje organskih in anorganskih oblik
elementov
• Kvasovke + selen
• Krom (Cr III) – metionin; najprej odklonilno
stališče, ni pomanjkanja; ugodno
delovanje na metabolizem lipidov, imunski
odziv, uravnavanje leptina

72
Q

uporaba mineralov kot dodatkov

A
  • Kelatne oz. organske oblike mineralov
    *mineral vezan na kvas, aminokilsine –> z namenom da bi bile bolj izkoristljive
    *manj obremenjujejo okolje, se manj izločajo iz organizma
    *ko smo pri živalih to začeli uporabljat se je začelo to kazat v živalskih proizvodih (povečana konc. Mineralov se je tam nalagala) , te organe so ljudje začeli uživat
    *uporabljamo nižje doze
    *takšen proizvod je dražji
  • Velika razlika v ceni na tržišču
  • Potreba po ravnotežju med potrebami in
    omejitvami
  • Co, Cu, Fe, I, Mn, Mo, Se in Zn
  • Potrebe, priporočila – postavljene na osnovi
    minimalnih količin, ki ne povzročajo kliničnih
    znakov pomanjkanja. Ali so tudi optimalne za
    žival?
  • Priporočila za elemente morajo upoštevati tudi varnostne meje – zaradi morebitnega delovanja antagonistov
73
Q

naštej primere mineralov antagonistov, zaradci katerih so potrebne varnsotne meje

A
• resorbcijo Cu zavira Mo, S in v manjši
meri Fe.
• Veliko Ca zavira resorbcijo Zn.
• Če je več Zn, je treba tudi več Cu
• Pomanjkanja so včasih težko opazna
• Opozarjajo na toksične elemente v mineralnih
dodatkih, še posebno Cd in Pb
• Prašiči: dodatek Zn, signifikantna akumulacija
Cd v tkivih (ista mesta vezave)
74
Q

Ultramikroelementi

A
  • Te snovi so prisotne v krmi v zelo majhnih
    koncentracijah, potrebe živali pa navajamo
    ponavadi v μg/kg SS obroka
  • V praksi zaenkrat pomena in učinkov teh
    elementov še ne izkoriščamo.
  • aluminj, arzen, bor, brom, kadmij, kositer,
    krom, litij, nikelj, silicij, svinec, vanadij
75
Q

pomanjkanje aluminj, arzen, bor, brom, kadmij, kositer

A

Aluminij -
slabša plodnost, manjša vitalnost mladičev, slabši prirast

Arzen -
slabša plodnost, manjša vitalnost mladičev, slabša kakovost jajčne lupine

Bor -
povezava s funkcijami vitamina D, prizadeta
kalcifikacija kosti pri piščancih

Brom -
slabša konzumacija, manjša mlečnost, plodnostne motnje, slabša odpornost mlečne žleze (več somatskih celic v mleku)

Kadmij -
slabša plodnost, manjša vitalnost mladičev, slabši prirast

Kositer -
prizadeta rast

76
Q

pomanjklanje krom, litij, nikelj, silicij, svinec, vanadij

A

Krom -
povezava z inzulinom in presnovo glukoze in
glukoneogenezo, manjša mlečnost pri prvesnicah

Litij -
farmakološko sredstvo, vključen je v presnovo kalcija, pomemben za strukturo in funkcije celičnih membran
in za aktivnost granulocitov, sodeluje pri sintezi protiteles

Nikelj -
slabša rast in razvoj pri piščancih, sodeluje v
Krebsovem ciklusu

Silicij -
presnova v kostnem tkivu

Svinec -
slabša rast in razvoj pri pujskih in piščancih

Vanadij -
sodeluje v presnovi joda pri delovanju ščitnice, plodnostne motnje, slabši prirast

77
Q

katere snovi uporabljamo kot alternativa antibiotičnih krmnih dodatkov pri produkciji rumena

A

• Probiotiki, encimi, proizvodi iz rastlin
(saponini, tanini, eterična olja)
• Probiotiki – pri teletih; pri odraslih takrat,
ko je porušena mikroflora v vampu (stres,
sprememba obroka, pred in po porodu)
• Lactobacillus acidophilus

78
Q

vloga antioksidantov in mineralov pri molznicah

A

• Antioksidanti: vitamin E in beta karoten
• Minerali: Se
• Dodatek: manj mastitisov, zaostalih
posteljic in metritisov
• Cr (majhno število raziskav): pred in po
porodu izboljša imunski odziv in zmanjša
pojavljanje zaostale posteljice

79
Q

Poskus krave molznice, obrok z

aflatoksinom, različni dodatki

A
Štirje od petih dodatkov niso učinkovali,
dodatek AB-20 (Na bentonit) pa je
signifikantno zmanjšal koncentracijo M1
v mleku
• AB-20 227 g na žival zmanjšal
koncentracijo M1 v mleku za 60,4%
• Krma vsebovala 86 ppb
• Še vedno pa ni bilo pod mejo 0,5 ppb
• Interpretacija rezultatov?? Je vezan
in ga s klasičnimi metodami ne
zaznamo?
80
Q

prehranske potrebe psov in mačk

A

GLEDE NA ZGRADBO GI TRAKTA LAHKO REČEMO, DA PES
POTREBUJE ZA NORMALNO PREBAVO HRANO VELIKE GOSTOTE
Z MALO VLAKNINAMI (1-3%)

81
Q

kakšen je namen psov in mačk?

A

• Hišni ljubljenčki

82
Q

kako se prehranjujejo divji mesojedi?

A
ne jedo le mesa
(mišičnine) uplenjene živali,
temveč najprej pojedo
drobovino – si zagotovijo OH,
rastlinsko vlaknino, minerale in
vitamine
83
Q

kako se gleda na prehrano pri gospodarsko pomembnih živlaih in kako pri hišnih ljubljenčkih*?

A
  • Gospodarsko pomembne živali
    • konj, prašiči, govedo
    • gledanje preko ekonomike, ali se splača ali ne
  • Hišni ljubljenčki
    • ne gleda toliko na ekonomiko
    • zadnji trend: surova hrana - možnost prenosa rezistentnih organizmov
84
Q

Značilnosti prehranjevanja psa

A

• takšen tip mesojedca (je mrhovinar), ki je sposoben naenkrat konzumirati zelo velike količine hrane
- nujno za preživetje v naravi
- kot pomoč samicam z mladiči, lovci pojedo
velike količine ubitega plena in ga kasneje
izbruhajo za druge

85
Q

od česa je odvisno Praznenje želodca?

A

• Veliko hrane, hitreje skozi prebavljiva, manj se resorbira
• je odvisno od sestave želodčnega soka, od
osmotskega pritiska vsebine, od velikosti delcev, pH, vsebnosti topnih vlaken
• bolj kot so delčki čvrsti, dalj časa ostanejo v
prebavilih
• hrana, ki vsebuje veliko M ostane v želodcu dalj časa kot OH —> upoštevati pri prebavnih
motnjah
• neprebavljiva vlaknina je nujno potrebna za
premikanje črevesne vsebine skozi prebavila – če je ni, se pojavi:
*dilatacija kolona,
*obstipacija,
*poškodbe jeter in
*sekundarno driska -
to je razlog, zakaj morajo imeti psi v obroku neprebavljive vlaknine (1-3%) —> da ne pride do obolenj kolona

  • Maščobe in SV se najdlje zadržujejo v prebavnem traku
  • ko pripravljamo diete za živali ki imajo driske, ne damo take hrane, ampak lahko prebavljivo hrano ki ima manjši delež maščob in SV
86
Q

Zakonitost doma pripravljene hrane:

A
  • meso + riž, meso + testenine —-> ‘primanjkuje cinka, kalcija (ki ni v mesu, ampak v kosteh)
  • treba vzeti OH, meso, sadja ali zelenjavo, 2-3x na teden drobovina, jajca se dobro obnesejo (največja biološka vrednost hrane), skuta (sir je preveč slan), mozarela
  • mesni del (beljakovine) je treba ločeno kuhat od OH. Beljakovine se kuhajo pod vreliščem 20min (da ne koagulira in da se uničijo mikroorganizmi)
  • surov mesni del predstavlja riziko
87
Q

koliko obrokov pes na dan?

A

2-3

88
Q

¸alternativni vir beljakovin pri psih?

A
  • alge

- insekti

89
Q

kakšna je dieta ko ima pes drisko?

A

malo maščob, visokoprebavljive beljakovine, mala vsebnost surovih vlaknin

90
Q

s čim dobi žival v naravi neprebavljivo vlaknino?

A

s kožo, dlako

91
Q

katere težave se pojavijo če priamnjkuje neprebavljive vlaknine pri psih?

A

dilatacija kolona,
obstipacija,
poškodbe jeter in
sekundarno driska

92
Q

psi, mačke: Ogljikovi hidrati (C, O, H)

A

• So koristen vir energije, sploh škrob, ki mora biti kuhan, da ga psi in mačke lahko prebavijo
• Psi ga boljše prebavljajo, pri mačkah je nižja aktivnost encimov (glukozinaza) - slabša prebavljivost OH in večja potreba po
hrani živalskega izvora (striktnejši mesojedi)

  • Fizično aktivni psi - celo nič OH, zadostna količina glukoneogenih AK in veliko M
  • Normalno aktivni psi: sprejemljiva količina OH je 40-50% celokupne E
  • Za mačke je ta meja nižja – max. 30%
93
Q

kakšen haklj je ponavadi na hrnai kjer piše grain free na dekalraciji?

A

po navadi namesto žita dajo krompir

94
Q

kakšen obrok dobijo psi, ki tečejo na kratke šprinterske proge, pred tekmo?

A

obrok z več OH, da lažje izkoristi energijo

95
Q

kaj vsebuje kar dobra briketirana hrana s 70% beljakovinami?

A

70% beljakovin (meso), ostalo je sadje in rjav riž

96
Q

laktoza in mesojedi?

A

• zmožnost prebavljanja je odvisna
od stopnje aktivnosti ß-galaktozidaze v črevesju
• pri odraslih živalih je aktivnost tega encima višja pri mačkah
• Intoleranca na laktozo: se kaže z drisko; individualne razlike; pri psih motnje pri cca. 10-20 ml/kg t.t.

  • Lahko povzroči drisko, ker z leti žival izgublja encime, ki razgradijo laktozo
  • Če žival nima driske, ji lahko dajemo malo mleka. Nekatere živali pa so preobčutljive na laktozo
  • Mleka ni v dietni hrani
97
Q

mesojedi: Maščobe

A

• M zagotavljajo najbolj koncentriran vir E in pomembno prispevajo k okusnosti obroka
• Psi in mačke M enako dobro prebavljajo tako rastlinske (olivno olje, sončnično olje..) kot živalske M (mastno meso, loj, kura ki ima kožo)
• Esencialne M ksl.: linolna, linolenska in arahidonska
• Razlika med psi in mačkami: oboji potrebujejo linolno in linolensko kislino, mačke pa še arahidonsko, ker imajo
omejeno aktivnost določenih encimov, ki sodelujejo pri EFA metabolizmu

  • Če žival prebavlja maščobo je dobro da ji damo
  • So visoko biološke vrednosti
  • Mačke: problem da maščob ni dovolj
98
Q

• Esencialne M ksl. pri mesojedih

A

.: linolna, linolenska in arahidonska

99
Q

mesojedi: Beljakovine

A

• AK:
*esencialne (morajo biti v obroku)
*neesencialne
• Mačke potrebujejo več B kot psi
– na zaradi večje potrebe po esencialnih AK temveč zaradi nekaterih encimov, ki katabolizirajo dušik - aktivnost se ne zmanjša tudi pri manj B.
Pri psih - adaptacija jetrnih transaminaz (ohranja ali izloča N, mačka tega mehanizma
nima)
• Živalske B imajo boljšo AK sestavo in prebavljivost kot rastlinske

  • Piščanec, kunec, ovčje meso, konjsko meso, goveje, riba
  • Svinjsko meso je vprašljivo
  • Če gre za preobčutljivostne reakcije so psi velikokrat občutljivi na beljakovine - predvsem govedina je zelo alergena
  • Bolje je menjavat vire in ne ostat samo pri enem viru
100
Q

mesojedi: TAURIN

A
• največ taurina je v školjkah, svinjskem in
ovčjem mesu
• S kuhanjem se ga 50% izgubi, razen, če
uporabimo tudi vodo
• GLODALCI
- največ v možganih
  • Esencialna AK
  • Problem: mačke ki niso imele izhoda, so v stanovanju —> primanjkuje taurina, problemi s srcem (odpoved srčne mišice), pogini –> sedaj ga komercialno dodajajo v prehrano
  • Je tudi v redbullu
  • Je tudi v dietah za stare pse (za boljše delovanje srčne mišice)
101
Q

mesojedi biotin:

A

• Biotin: vitamin, ki vsebuje žveplo; esencialen pri nekaterih korakih glukoneogeneze in pri proizvodnji energije.
• Bakterijska sinteza, zato je pomanjkanje redko
• Posebnost: jajčni beljak vsebuje beljakovino AVIDIN, ki se veže z biotinom v stabilni kompleks in preprečuje resorbcijo biotina. –> Zato morajo biti jajca kuhana, če
predstavljajo znaten delež v okroku
• Pri človeku – 20 beljakov/dan povzroči pomanjkanje biotina

102
Q

razlike med mačkami in psi

A
MAČKE
• mesojede živali
• potrebujejo taurin
• potrebujejo vit. A v aktivni obliki
• potrebujejo linolno, linolensko in arahidonsko kislino
PSI
• vsejede živali
• ne potrebujejo taurina
• ne potrebujejo vit. A v aktivni obliki
• potrebujejo samo linolno in linolensko kislino
103
Q

kje je aktivna oblika vitamina A?

A

Aktivna oblika vitamina A je tam kjer se skladišči –> npr. v jetrih

104
Q

kaj vpliva na splošno zdravje mesojedov?

A
  • Genetski dejavniki
  • Vplivi okolja
  • Stopnja aktivnosti
  • Prehrana
105
Q

kaj je bistvo preventive?

A

tudi prehrana

106
Q

kaj je popolna hrana?

A
- Popolna hrana je tista, ki sama po
sebi, brez dodatkov organizem oskrbi
z vsemi potrebnimi hranilnimi
snovmi.
- Hranilne snovi morajo biti v količinah in razmerjih, ki jih zahtevajo standardi
  • načeloma je po sestavinah popolna, ni pa narejena za npr. točno določeno pasmo (pomembna je količina
107
Q

kaj je www.fediaf.org ?

A

• Guideline for complete and
complementary pet foods for cats
and dogs, 2005

108
Q

kaj ej uravnotežena hrana?

A
  • Živali jedo, da bi zadostile svojim
    potrebam po energiji
  • Individualne živali imajo
    individualne potrebe po energiji
  • Hrana je uravnotežena takrat, ko žival
    zaužije tolikšno količino hrane, da pokrije
    svoje potrebe po energiji, hkrati pa zadosti
    potrebam po vseh drugih hranilnih snoveh
  • V hrani morajo biti uravnotežene
    vse hranilne snovi
  • popolna je tudi po količini. - notri bo dobil vse kar potrebuje kar se tiče hrnailnih snovi + energija
109
Q

od česa so odvisne potrebe po energiji (in večini hranilnih snovi) ?

A
  • starosti, pasme, spola,
  • stopnje aktivnosti,
  • reprodukcijskega statusa,
  • dejavnikov okolja,
  • zdravstvenega stanja in
  • drugih individualnih dejavnikov
110
Q

kako se delijo Tovarniško pripravljene hrane ? navedi delitev

A

glede na vsebnost vode.

• Suhe hrane (3-11% vode)
• Hrane v pločevinkah ( veliko vode: od 60 do več kot 87% vode)
• Polmokre (23-40% vode)
- vsebuje več vode, konzervansov, ker se hitreje pokvarijo

111
Q

ali je akkovost tovarniško pripravljene hrane odvisna od oblike?

A

ne

112
Q

glede an kaj se ocenjuje prednosti in slabosti različnih oblik tovar. pripravljene hrane?

A
  • Vsebnost hranilnih snovi
  • Ješčnost
  • Cena
113
Q

Proizvodnja hran v pločevinkah (mokra

hrana)

A
  • Prve pločevinke (za ljudi) leta 1809 za potrebe francoske armade
  • Prvi namen: olajšanje procesa hranjenja za človeka
  • Proizvodnja pločevink je postopek, vezan na čas in temperaturo
  • Pakiranje zelo različno; od klasičnih jeklenih pločevink, doaluminijastih pladnjev in PVC ovitkov

• Tekoč, avtomatiziran proces, kjer se:

  • sveže ali zmrznjeno meso zmelje,
  • doda ostale sestavine (žitarice, vit/min mešanice)
  • doda vodo, olja in paro
  • kuha
  • polni v embalažo in zapre
  • sterilizira
  • ohladi
  • označi in zapakira
114
Q

prednsoti suhe hrane

A
  • klasični briketi
  • akt grizenja
  • lažje shranjevanje
  • daljša obstojnost
115
Q

Proizvodnja suhe hrane

A
  • Večinoma se uporablja suhe sestavine
  • V posebnem stroju, EKSTRUDORJU, se vse sestavine zmeša, skuha, oblikuje in razreže
  • Brikete se primerno osuši (z 20°c na 7-8°c)
  • Lahko prekrije s tekočimi ali prašnatimi dodatki
  • Zapakira, testira
  • Uskladišči
  • Sestavine se zmeša, polži porivajo maso, pod velikim pritiskom pride na zrak, pridejo mehurčki zraka med maso, briket rata hrustljav
116
Q

MESOJEDI: Hranjenje ob rasti

A

Glavne značilnosti
– več energetskih snovi,
– več beljakovin in
– več mineralov

• Začeti z dohranjevanjem ob 3 tednih
starosti ( ko se odprejo oči )
• 29% beljakovin minimalno
• 1,8% kalcija maksimalno
• 1,6% fosforja maksimalno
• Ob hranjenju s popolno in uravnoteženo
hrano ni potrebno ničesar dodajati

•Hranjenje po obrokih
• Izogibamo se hranjenju po volji
• Spremljamo telesno težo mladičev in tej
prilagodimo količino hrane
• Pri psičkih večjih pasem lahko spremljamo rast z
grafičnimi krivuljami rasti

117
Q

HRANJENJE PO ŽIVLJENSKIH OBDOBJIH

A
  • Hrana po različnih življenjskih stadijih
  • različne potrebe po energiji
  • različne potrebe po pasmah
  • hrana za mladiče je najbolj bogata
  • hrana za starejše pse: sestavine morajo biti bolj prebavljive (na stara leta jetra, ledvica odpovedujejo)
118
Q

zakaj je pomembna Pri psih razdelitev hran glede na velikost odraslega?

A

• Na ta način se preprečuje pojav določenih zdravstvenih težav z gibali

119
Q

MOTNJE V PRESKRBLJENOSTI S Ca IN P PRI MESOJEDIH

A
  • Doma pripravljeni obroki – klavni odpadki + riž = vit D ne pomaga = prelaganje Ca iz okostenelega dela
    kosti v rastno cono = pojav zlomov
  • Zaradi
120
Q

mesojedi: Hranjenje ob brejosti in mlečnosti

A

• Na hrano za brejost preidemo lahko takoj ali
proti koncu brejosti
• Popolni in uravnoteženi hrani za brejost ne
dodajamo ničesar
• Dodajanje kalcija in vitamina D ne preprečita
poporodne mrzlice, pač pa lahko povzročita
druge težave
• Hranimo male, pogostejše obroke, zlasti ob
koncu brejosti

121
Q

mesojedi: Mlečnost (laktacija)

A

• Psice potrebujejo 3-4 x več energije, kot jo
potrebujejo za običajno fiziološko stanje
• Hranimo po volji
• Manjše in nervozne psičke lahko potrebujejo še več hrane
• Tudi v mlečnosti hranimo kakovostno hrano za rast z veliko energetsko gostoto

122
Q

mesojedi: Hranjenje starejših živali

A
• Hranjenje z manjšimi, pogostejšimi obroki
• Hrana za starejše s 7 leti in naprej
• Količino hrane prilagajamo optimalnemu
telesnemu stanju
• Hrana za starejše mora imeti uravnano količino tistih hranilnih snovi, ki lahko vplivajo na razvoj bolezenskih stanj, značilnih za to obdobje
•Paziti je potrebno na:
– vsebnost beljakovin
– mineralov (Ca, P, Na)
123
Q

mesojedi: Višek prehranskih beljakovin

A
  • Deaminacija beljakovin v jetrih - obremenitev presnove
  • Nastaja sečnina, ki jo izločajo ledvica
  • Kislinski del amino kislin se pretvori v glikogen ali maščobo in se tako shrani za izrabo v energetske namene
  • Nadzorovan vnos prehranskih beljakovin je pri starejših psih nujen
124
Q

Najpogostejši koncepti pri nas (hrana, mesojedi)

A
  • Cena
  • Ješčnost
  • Okusi in različice
  • Splošna hrana
  • Hrane za zadovoljevanje dejanskih potreb
125
Q

ješčnost

A

• Ješčnost je merilo, kako željno bo žival sprejela hrano
• Idealna hrana je ješča in hkrati zagotavlja
popolno uravnoteženost posameznih hranilnih snovi.
Nikakor se ne sme ješčnosti postavljati
pred uravnoteženost in kakovost hrane.
- Za lastnika je dobra hrana, tista ki jo pes rad je, kar pa še ne pomeni, da je ta hrana zdrava za psa

• Iz hranjenja se ne sme delati teatr

126
Q

da ima hrana bolj prijeten vonj, kaj nekateri uporabljaj0o?

A

fermentirane kokošje želodček nekateri uporabljajo in s tem poškropijo po hrani, da ima bolj prijeten von

127
Q

kateri dejavniki vplivajo na ješčnost hrane?

A
  • Kakovost uporabljenih sestavin
  • Vonj
  • Temperatura
  • Struktura
  • Vsebnost vode
  • Navajenost živali
  • Vsebnost določenih hranilnih snovi, ki okrepijo okus
128
Q

kako je z okusi pri mesoejdih?

A

• Ljudje zaznavamo štiri različne osnovne okuse:
sladko, slano, kislo in grenko
• Psi in mačke so dovzetni za večje število osnovnih okusov.
Nanje vplivajo okusi določenih amino kislin,
peptidov in maščobnih kislin.
• Psi so precej dovzetni za okus sladkorjev (imajo kar nekaj receptorjev za sladko), medtem ko so mačke le malo ali
celo nič.
• Oblika briketov
- Maček se navadi na obliko briketov
*v mladosti je treba razmišljat kaj ji boš dal, ker bo potem skos vztrajala na tej znamki. Težko jo boš navadil na drugo znamko

129
Q

kako je s temperaturo in ješčnostjo?

A
  • dolgo časa na sobni temperaturi in se začne kvarit
  • iz hladilnika direktno na tla –> nima takega vonja, vonj se ne razvije
  • dobro da pred hranjenjem damo na sobno temperaturo
130
Q

humanization mesojedi

A
  • Prenašanje tistega kar velja za ljudi v prehrano psov in mačk
  • Pet owners treating pets like family members.
  • Marketers of human products extending into pet arena.
  • Pet products reflecting trends in human products.
131
Q

kaj pravi živilska industrija pri prehrani mesojedov?

A
  • Potrošnik naj pove kaj želi, mi bomo pa to naredili
132
Q

nekonvencionalna hrana pri mesojedih

A
  • Humanized
  • Vegetarian Options
  • prepeared meals
  • Holistic
  • Home prepared
  • Raw
-  More and different fruits and vegetables are being used in all types of pet foods.:
Tomatoes, apples, garlic,
green beans, spinach, bean
sprouts, alfalfa sprouts,
cherries, broccoli, celery,
beets, kale, cranberries,
lettuce, blueberries, barley
grass, etc.
  • Pogini 50% pri psih ki so jedli grozdje ali rozine —> obolenja ledvic
  • Grozdje, česen.. Povzročata hemolizo
  • Te nove diete so pod vprašanjem, ker vsebujejo živila za katera so pravili da so škodljiva
133
Q

trendi v prehrani mesojedov

A
  • SVEŽE (minimalno obdelano)
  • Pravo meso, celi kosi, sveža zelenjava in sadje
  • Čista embalaža
  • Pripravljeni obroki
  • pogrevanje v mikrovalovni pečici
  • priboljški
134
Q

hrana Northwest Naturals

A
Natural
 Raw/frozen diets
 Complete meat-based diets
 Fast-thawing Dinners bars
 Convenience
 Freeze-dried treats
135
Q

SUROVA HRANA mesojedi

A
  • Zamrznjena ponavadi v kocke
136
Q

Nature’s Variety hrana

A
- Kibble Diets
 High in meat protein
 Antibiotic-free
   * Antibiotic- free: zavajanje, vedno predn gre v klavnico mora biti karenca, če se je prej dajalo antibiotike
 Hormone-free
   *tudi zavajanje - v evropi mora vse prireja biti brez hormonov
 Freeze-dried raw meat
bio-coating
- Raw/Frozen Diets
 High in meat protein
 95% meat
 Grain-free
 5% fruits and veggies
 Grain-free
  • canned diets
137
Q

posladki za pse

A
  • npr zmrznjeni posladki - kot sladoled
138
Q

Gaps and Opportunities pri vedno novih in novih produktih hrane na tržišču

A
  • Effective level – not well defined.
  • Nutrient composition information commonly
    available (short some critical nutrients).
  • Variability (functional nutrients) not known.
  • Some toxicities reported (onions, garlic, grapes, etc.) – toxic dose often unknown.
  • “Common name” rule – minimal regulatory issues.
139
Q

deklaracija Izraz »beef« (govedina)

A

• Izraz »beef« (govedina) v imenu izdelka zahteva, da vsebuje hrana najmanj 95% govedine ali več skupne mase vseh sestavin (brez vode), uporabljenih pri predelavi; vendar v nobenem primeru manj kot 70% celotnega izdelka (po končani proizvodnji).

140
Q

dekalracija Izraz »beef dinner«, »beef formula

A

• Izraz »beef dinner«, »beef formula« ali katero
podobno poimenovanje zahteva, da je govedine najmanj 25% skupne mase vseh sestavin (brez vode) pri predelavi, vendar v nobenem primeru manj kot 10% celotnega proizvoda.

141
Q

deklaracija Izraz »with beef« (z govedino)• Izraz »with beef« (z govedino)

A

• Izraz »with beef« (z govedino) v imenu izdelka zahteva, da izdelek vsebuje najmanj 3% govedine v proizvodu

142
Q

dekalracija izrat »okus govejega mesa«

A

• Izraz »okus govejega mesa« ne določa

najnižjega odstotka govejega mesa, ponavadi kaže, da je vsebnost govedine manj kot 3% celotnega proizvoda

143
Q

dekalracija Sestavina, ki daje značilen okus

A

• Sestavina, ki daje značilen okus (goveje meso ali stranski proizvod govejega mesa) se
ponavadi uporablja v količini manj kot 1%
celotnega izdelka in še vedno je aroma dovolj močna, da okus po njej prevlada v hrani.

144
Q

kaj določajo deklaracije da proizvod hrane:

A
• Glavna stran ne sme zavajati kupca
• Ne sme pisati, da izdelek
zdravi/ozdravi/preprečuje bolezen
• Ne sme navajati sestavin, ki jih v resnici
izdelek nima
145
Q

Splošni problemi z doma pripravljeno

hrano

A

• je lahko enakovredna komercialno pripravljeni
- Mora biti raznovrstna
- Dodajanje mineralno-vitaminskih dodatkov
- Ena vrsta - deficitarna
• V veliki meri odvisno od veterinarjevega znanja spisati natančen in
polnovreden recept, ter od tega, če se lastnik dejansko drži navodil.
• Priprava doma pripravljene hrane zahteva znanje, motivacijo,
dodatni finančni proračun in natančno in dosledno posvečanje
receptu, da zagotovimo konstanten, uravnotežen obrok.
• Za vsak doma pripravljen obrok ne moremo trditi, da je kompleten
in uravnotežen, dokler ni ustrezno testiran!!!
- da se preveri koliko je osnovni skupin HS v taki hrani

146
Q

problemi s hrnaili - doma pripravljena hrana

A

• velikokrat v obroku preveč beljakovin in
premalo kalorij, kalcija, vitaminov in mikromineralov.
• Obrnjeno razmerje med kalcijem in fosforjem tudi do razmerja 1:10. (če se ne da kosti, ampak samo meso) –> zelo slabo razmerje
• Večina domačih obrokov za pse vsebuje prekomerne količine mesa, ki ponavadi preskrbijo za presežek fosforja in beljakovin.
• Premalo kalorij - pes dobi premalo maščob
• Obrokom za mačke ponavadi primankuje maščob in vira energije ali pa vsebujejo neužiten vir maščobe, kot so rastlinska olja.
• Redko uravnoteženi z mikrominerali in vitamini ( - Vitamine in mikrominerale dobimo z drobovino, jetri)
—–>
V ZDA se sicer prodajajo »vse v enem« (angl. All-in-one) vitaminski dodatki, ki so posebej namenjeni, da uravnotežijo doma narejene obroke.

147
Q

Problemi s sestavinami- hrana mesojedi

A

• Ljudje so naučeni, da je raznovrstna prehrana zdrava, kar mnogokrat
prenesejo tudi na prehrano ljubljenčkov.
• Niso zvesti eni znamki in pogosto menjajo znamke komercialne hrane, če slučajno ena znamka hrane v resnici ni kompletna in
uravnotežena.
• Hranijo ljubljenčke hkrati z vlažno in suho obliko kompletne in uravnotežene hrane (istega ali pa različnih proizvajalcev), če
slučajno v eni obliki primankuje nekaj kar je v drugi.

• Nekateri mislijo, da domača prehrana bolje zadovolji prehrambene
potrebe, ker uporabljajo več različnih virov hranil.
• To je lahko ali pa ne res, odvisno kako dobro nadomestijo hranilo.
• Nepravilni nadomestki so običajna napaka in problem, ki ga naredijo lastniki,ki doma pripravljajo obroke
- Lastniki izbirajo vir mesa in
ogljikovih hidratov v obroku
glede na lastne preference,
razpoložljivosti sestavine in
cene.
- Drugi ljubljenčki dobijo raznolike sestavine, ki ostanejo pri pripravi človeške prehrane, kot so odrezki maščobe, kosti, ostanki zelenjave,
skorje in začimbe. Takšna prehrana ni
kompletna in uravnotežena.

  • Problem popularne diete ljudi, ki jih prenesejo na hrano domačih živali. To so izogibanje maščobam, holesterolu in soli.
  • Nestanovitnost je tako velik problem pri pripravi obrokov doma.

• Druga najbolj pogosta napaka pa je, da lastniki ne vključijo v obrok
vitaminsko-mineralnega dodatka zaradi neprikladnosti, stroška ali
pa ne razumejo njegove pomembnosti. Takšni obroki, ki slonijo na
grobo uravnoteženih receptih, postanejo naenkrat skrajno
neuravnoteženi.

• Nekateri lastniki in rejci spodbujajo hranjenje surovega mesa, jeter
in jajc. To pa je lahko zelo nevarno, saj lahko take sestavine
vsebujejo patogene bakterije in parazite, ki bi propadli med
kuhanjem.

• Ko se kuha doma hrano za ljubjenčke, so potrebni redni veterinarski
pregledi in nadzor nad napredkom in odzivom živali na domače
pripravljen obrok, kot tudi nadzor, če lastnik sledi receptu.

148
Q

kaj se je potrebno vprašat ko pripravljamo doma narejeno hrano za emsojede?
ostale zakonitosti

A
  • Ali je v obroku zastopanih vseh 5 glavnih skupin živali Oh, belajkovine, meščobe, vlaknine, minerali in vitamini
  • Razmerje oh/belajkovine: 50/50 , mačke: več beljakovin
  • Poreklo beljakovin: obrezki
  • Čas kuhanja je odvisen od velikosti sestavine živalskega izvora. Npr. celo kuro kuhamo več kot 10min
  • V mešalniku mešamo hrano, če je pes tak da prebira hrano
149
Q

prehranska priporočila - dolžnsoti veterinarja

A
  • Oceniti ustreznost receptov;
  • Poznavanje receptov za prehrano zdravih živali;
  • Oblikovanje obroka za bolne živali
150
Q

kaj je potrebno za ustrezen prehranski recept?

na podlagi česa morajo biti izbrane sestavine?

A

ZNANJE + POZNAVANJE SESTAVIN

  • HRANILNE VREDNOSTI,
  • OBČUTLJIVOST ŽIVALI,
  • CENO,
  • RAZPOLOŽLJIVOST
151
Q

Pri prilagajanju razmerja med posameznimi sestavinami ali
spremembo sestavin v obroku si moramo odgovoriti na 6
ključnih vprašanj

A
  1. Ali je v obroku zastopanih vseh 5 glavnih skupin živil?
    - Oh, belajkovine, meščobe, vlaknine, minerali in vitamini
  2. Ali je razmerje med ogljikovimi hidrati in vsebnostjo mesa v obroku enako ali večje?
  3. Kolikšna je količina in poreklo primarnega vira beljakovin?
  4. Ali je vir beljakovin pust ali masten?
  5. Kakšno je razmerje kalcija in drugih mineralov?
  6. Ali obrok vsebuje zadostno količino vitaminov in drugih hranilnih snovi?
152
Q
  1. Ali je v obroku zastopanih vseh 5

glavnih skupin živil?

A
  • Ogljikovi hidrati in vlaknine;
  • Beljakovine živalskega izvora;
  • Maščobe;
  • Minerali, zlasti kalcij;
  • Vitamini.
153
Q
  1. Ali je razmerje med ogljikovimi hidrati in
    vsebnostjo mesa v obroku enako ali večje?
    kako je z ogljikovimi hidrati?
A

Mačke:
razmerje med ogljikovimi hidrati in
beljakovinami mora biti 1:1 ali 1:2

Psi:
razmerje med ogljikovimi hidrati in
beljakovinami mora biti 2:1 oz. 3:1

  • Vsi viri ogljikovih hidratov približno enako kalorično vrednost
  • Izbira vira ogljikovih hidratov je odvisen od pacientovih potreb po
    beljakovinah, maščobah in vlaknin
154
Q
  1. Kolikšna je količina in poreklo

primarnega vira beljakovin?

A
  • Nadomestitvijo beljakovin živalskega porekla s beljakovinami rastlinskega porekla.
  • Vir živalskih beljakovin ni pomemben —> podobna aminokislinska sestava
  • Končni obrok mora vsebovati 25 – 30 % termično obdelanega mesa za psa, za
    mačke pa 35 – 50 %.
    -Jetra zelo dobro popravijo primankljaj aminokislin.
  • Jetra so vir: maščobnih kislin , holesterola, energije, vitaminov in mineralov.
  • Pri vegeterjanski prehrani, jajca nadomestilo beljakovin.
  • Pri veganski prehrani se uporablja soja, vendar ne pokrije vseh potreb po aminokislinah.
155
Q
  1. Ali je mesni vir proteinov pust ali masten?
A
  • Delež maščob v mesu je pri posameznih živalskih vrstah različen
  • Obrok, ki vsebuje pretežno pusto meso, mu je potrebno dodati maščobe živalskega,
    rastlinskega ali ribjega izvora
  • Za psa mora obrok vsebovati vsaj 2% maščob telesne mase živali, pri mačkah pa 5% —>
    Pokrijemo vse potrebe po maščobnih kislinah in energiji
  • Kalorično vrednost obroka izboljšamo s dodatkom kuhane govedine, kokošje
    maščobe, kože perutnine, rastlinskih ali ribjih olj
156
Q

5.Kakšno je razmerje kalcija in drugih mineralov?

A
  • Nekomercialna hrana pripravljena doma skoraj nikoli ne vsebuje zadostne količine
    mineralov!!!
    —> Primankljaj kalcija
  • Sir in mleko v obroku NE pokrije potrebe po kalciju
  • Ko je delež ogljikovih hidratov enak ali večji deležu beljakovin v obroku, se običajno doda le kalcijev karbonat
    *Kalcijev karbonat najdemo v obliki kapsul in organsko pridelani zelenjavi
  • Kalcijevi in fosforji nadomestki so potrebni, če je delež beljakovin manjši od deleža ogljikovih hidratov.
    *Nadomestki, ki se uporabljajo so kostna moka, dikalcijev fosfat in različni mineralski dodatki
157
Q
  1. Ali obrok vsebuje zadostno količino vitaminov in
    drugih hranilnih snovi?

kaj od teh snovi rabi mačka?

A
  • Z nadomestki lahko zadostimo potrebe po vitaminih, mineralih, maščobnih kislininah in
    posebnih hranilih
  • arginin
  • arahidonska kislina
  • karnitin
  • holin
  • 200-500g taurina dnevno
158
Q

Prehranski nadomestki

A
  • Konstantno razmerje med ogljikovimi hidrati, beljakovinami, maščobami in vlakninami je pomembno
  • Pri zamenjavi sestavin z nekim drugim nadomestkom je potrebno poznati hranilno
    vrednost obeh sestavin
159
Q

Prehransko ustrezni recepti: npr. za 18kg psa

A

Ogljikovi hidrati-kuhani: riž, krompir, koruzni zdrob, ovsena kaša in testenine
**Meso-kuhani: perutnina, ribe in jetra
**
Maščobe: kokošnja maščoba, goveja maščoba, ribje in rastlinsko olje
+Vlaknine: žitarice z visoko vsebnostjo vlaknin ali zelenjava (nekuhana ali kuhana)
++ Namesto kostne moke lahko uporabimo dikalcijev fosfat
+++ kalijev klorid: Vitaminsko-mineralna tableta za ljudi

160
Q

navodila za opripravo doma priravljene hrane za mesojede

A
- Mesno in škrobno osnovo skuhamo
ločeno.
- Po potrebi meso zmeljeno ali na
drobno narežemo.
- Na drobno zmeljemo kostno moko ali
dikalcijev fosfat.
- Sestavine zmešamo z drugimi razen
vitaminsko-mineralnim dodatkom.
- Pred hranjenjem dodamo zdrobljeno
mineralno-vitaminsko tableto.
- Dobro pomešamo in postrežemo.
161
Q

Recept za pripravo obroka za odraslo 4,5 kg mačko

A
  • Ogljikovi hidrati-kuhani: riž, krompir, koruzni zdrob, ovsena kaša in testenine
    ** Meso-kuhano: perutnina, ribe in jetra
    *** Maščobe: kokošnja maščoba, goveja maščoba, ribje in rastlinsko olje
    + Namesto kostne moke lahko uporabimo dikalcijev fosfat
    ++ soli (NaCl/KCl) Vitaminsko-mineralna tableta za ljudi
    taurin
162
Q

Dodatna navodila doma pripravljena hrana

A

• Informirati o pripravi, shranjevanju in načinu
hranjenja živali
• Uživanje surovega mesa in jajc okužbe z patogenimi
bakterijami
• Sestavine živalskega izvora se morajo kuhati na
temperaturi 82°C vsaj 10 minut
• Zelenjavo je potrebno temeljito umiti
• Hrano shranjujemo v hladilniku pri temperaturi 0 -4°C,
večje količine lahko tudi zamrznemo pri -20°C
• Doma pripravljena hrana ni obstojna (bakterije in glive)
• Meso in jetra ne smejo biti prekuhana denaturacija
beljakovin
• Vse kuhane sestavine moramo zmešati v mešalniku
• Obrok, preden ga serviramo, moramo segreti na sobno
temperaturo
• Nekatere sestavine niso primerne za vse vrste živali
Npr.: psi imajo radi sladko, mačke ne

163
Q

Oskrba pacientov ki jedo doam pripravljeno hrano

A
• Paciente, ki jih lastniki hranijo z doma
pripravljeno hrano, morajo redno
obiskovati veterinarja (2-3x letno)
• Vzorce hrane je potrebno redno
analizirati
• Učinke in uspešnost prehranjevanja
ocenimo na podlagi: telesne teže,
telesne kondicije in aktivnosti
• Priporočljivo je opraviti tudi podroben
pregled kože, dlake, krvno sliko,
oftalmološki pregled in pregled blata
164
Q

Koliko psi pojedo ?

A

• odvisno od cele vrste zunanjih dejavnikov
• splošno pravilo – jedo, da zadostijo energiji
• pes kot mesojed ima rajši živalske kot rastlinske B
- veliko M in veliko B v obroku čutijo kot »bolj
okusno«
- po drugi strani – nesorazmerje AK zmanjša
konzumacijo hrane
• okus sladkega (iz glukoze, sukroze, fruktoze in laktoze, vendar ne iz maltoze kot tudi iz Naciklamata)
je pozitivni stimulus za pse – toda
nevtralen za mačke
• vendar – odličen okus in ješčnost komercialnih diet ne pomenita avtomatično izvrstne prehranske vrednosti

165
Q

Prehranske zahteve

psov

A
• morajo biti podane na živo težo in za 24 ur
ali pa kot vsebnost na SS obroka
• Minimalne prehranske zahteve= Minimun
requirement (MR) – so potrebne, da ne
pride do kliničnih znakov pomanjkanja
(niso ali pa so? optimalne)
• v praksi potem dodamo neke varnostne
okvirje - kompenziramo občasna
odstopanja oz. razlike v biološki
razpoložljivosti hranil v vhodnih surovinah
ter da zagotovimo oziroma omogočimo
večjo odpornost živali na stres in patogene
mikroorganizme
166
Q

kaj je AAFCO?

kaj je notri tudi podano?

A
  • AAFCO – Association of American Feed Control Officials

- Podane tudi varne zgornje meje

167
Q

body condition scoring system pri pseh ?

A

– sistem točkovanja telesne kondicije od 1-9 glede na otipljivost reber

168
Q

Posledice nepravilnega hranjenja

A
  • debelost
  • pomanjkanje vitaminov in mineralov
  • hipervitmainoze
  • neuravnoteženi obroki
  • degenerativne bolezni zaradi prehranskih vzrokov
169
Q

posledica nepravilenga hranjenja - pomanjkanje vitaminov in mineralov

A
  • iz preteklosti najbolj poznano pomanjkanje
    Ca ali kombinacije Ca in vit.D (rahitis, osteomalacije)
  • doma pripravljeni obroki: meso in žitarice
    vsebujejo malo Ca, imajo pa veliko P – le dodatek Ca; pogosto pomanjkanje Na - nezadostno pitje vode in tvorba sečnih kamnov
  • pomanjkanje L-karnitina, če dobijo malo
    hrane živalskega izvora – dilatativna
    kardiomiopatija
    –> Še posebno so občutljive brahiocefalne
    pasme,
170
Q

Posledice nepravilnega hranjenja- hipervitmainoze

A
  • napake v komercialni hrani,
  • najbolj poznana hipervitaminoza z vit.A pri mačkah (preveč ali samo ribe in jetra).
  • Preveč Ca je pravzaprav krivo za vse težave z okostjem med odraščanjem.
  • Mlade živali ne morejo regulirati oz. zmanjšati absorbcije Ca, če ga je preveč v krmi in se tako zaščititi pred škodljivimi posledicami »preveč Ca«.
171
Q

Posledice nepravilnega hranjenja- neuravnoteženi obroki

A
  • preveč saharoze - osmotska diareja
  • hranjenje samo z mesom brez kosti –
    pomanjkanje Ca in J
172
Q

posledice nepravilnega hranjenja- - degenerativne bolezni zaradi prehranskih vzrokov

A

hrana z veliko P, še
posebno pri starih psih, ki imajo kronično ledvično obolenje
– osteodistrofija in nefrokalcinoza

173
Q

FIZIOLOŠKA STANJA S POSEBNIMI

PREHRANSKIMI POTREBAMI

A
  • reprodukcija
  • hranjkenje starejših živali
  • prehrana delovnih psov
174
Q

katera so obdobja reprodukcije pomembna za prehrano?

A
  • obdobje pred obrejitvijo,
  • obdobje brejosti,
  • obdobje neposredno po porodu
  • obdobje dojenja (laktacije) in
  • obdobje odstavitve mladičev
175
Q

kateri element je pri samcih pomemben za tvorbo semenčic=

A
  • Zn

- v sezoni parjenja živali lahko oskrbimo z dodatki Zn

176
Q

obdobje brejosti

A
  • prve 4 tedne normalna vzdrževalna hrana dobre kvalitete
  • od 5.do 8.tedna: 50% povečane potrebe, postopno povečevanje, količine običajne hrane – dva obroka, lahko tudi po želji, vendar ne brez občasne kontrole telesne teže
  • zadnji teden: pritisk rodil + spremenjeno hormonalno stanje= zmanjšana ješčnost=
  • dajemo energetsko gostejši obrok, *konzervirana hrana je boljša od briketov (več vlage, večja kvaliteta B),
  • dodajamo B (meso, jajca),
  • zaprtost reguliramo z otrobi, jetri 85g/kg t.t. in sprehajanjem
  • dan pred porodom psica običajno ne je (fiziološki pojav) prav tako je fiziološko, da prvi dan po porodu običajno ne je
  • SKOZI CELOTNO OBDOBJE BREJOSTI MORAMO Z REŽIMOM HRANJENJA TEŽITI K ŽELENI PREDPORODNI TEŽI, KI ZNAŠA OD 120-125% TEŽE NEBREJE ŽIVALI
177
Q

kakšna je želena predporodna teža breje živali?

kako jo dosežemo?

A
  • 120-125% teže nebreje živali

- z režimom hranjenja

178
Q

Obporodno obdobje

A
  • neješćnost traja nekaj dni –> možnsot poporodnih obolenj
  • spremenjena konzistenca iztrebkov je normalen pojav
  • Hrana: lahko prebavljivi juhasti obroki, riž, kvalitetno meso, mleko, jajčni rumenjak
179
Q

57
Obporodno obdobje
• če neješčnost traja nekaj dni je možnost poporodnih
obolenj
• spremenjena konzistenca iztrebkov je normalen pojav
Hrana: lahko prebavljivi juhasti obroki, riž, kvalitetno
meso, mleko, jajčni rumenjak
Laktacija

A
  • prehransko najobčutljivejše obdobje
  • Potrebe po hranilnih snoveh naraščajo in dosežejo vrhunec med 3. in 5. tednom laktacije. Obseg prehranjevanja je odvisen od velikosti legla (2,5 – 4x).
  • dobivati morajo zelo koncentrirano hrano – običajno za mladiče majhnih pasem
  • V 3. do 4. tednu dojenja prične psica navadno bljuvati hrano=navajanje mladičev na nemlečno hrano (atavizem – volkulje)
• v 5. in 6. tednu psici zmanjšamo
količino hrane
-> to poveča interes mladičev za
drugo hrano tako, da postopno
nehajo sesati in jih brez težav odstavimo

• predolgo sesanje brez dohranjevanja lahko privede do pomanjkanja predvsem Fe, J in
Se

180
Q

kdaj je zaključena odstavitev mladičev?

A

v 8 tednu starosti

181
Q

Kje ga s prehrano lahko v brejosti

močno polomimo?

A
  1. obporodna hipoglikemija

2. eklampsija ali poporodna mrzlica:

182
Q
  1. obporodna hipoglikemija
A
  • običajno pojavi 2- 4 tedne pred porodom
  • Klinično vidimo nevrološke znake hipoglikemije
  • Vzrok:
  • je lahko podhranjenost med brejostjo
    *ali pa, če dajemo hrano, bogato z M in brez OH
  • rešitev:
    V tem primeru bi morali vsebnost B povišati za 50%, da zagotovimo glukogene AK.

PSICE PRIBLIŽNO 50% POTREBNE ENERGIJE ZA RAZVOJ
ZARODKOV RABIJO IZ GLUKOZE.

183
Q
  1. eklampsija ali poporodna mrzlica:
A

• če dajemo pred porodom preveč Ca
– obščitnica postane slabše aktivna
– težave v času, ko je proizvodnja
mleka največja – 3 do 4 tedne po porodu

• Preventiva poporodne mrzlice se
prične med brejostjo s hranjenjem
uravnotežene hrane brez viška Ca in
z pravilnim razmerjem Ca:P (1:1)

184
Q

HRANJENJE

STAREJŠIH ŽIVALI

A

•počasno, ampak napredujoče
slabše delovanje vitalnih funkcij

• Pogoste so težave s srčnimi zaklopkami, kronični intersticijski nefritis..

• To so razlogi, zakaj lahko dodatki IMUNOSTIMULANTOV in ANTIOKSIDANTOV kot so npr. karotenoidi, vitamina E in C,
rutin, rastlinski flavonoidi..izboljšajo zdravstveno stanje starejših živali.

• Potrebujejo visoko prebavljive B dobre
biološke vrednosti

• od 3-5% SVl, da preprečimo zaprtja

• zelo pomembno, da imajo vodo ves čas,
ker imajo bolj labilen metabolizem vode

• manj Na in P

• V praksi – energije je za 20% manj in manj
B. 
*To zadnje glede na zadnje podatke ni
nujno, razen, če imajo živali ledvično
obolenje.
185
Q

PREHRANA DELOVNIH PSOV

A

• Velika fizična aktivnost primarno
poveča potrebo po E
(vojaški in policijski psi, sledniki, goniči, hrti).

• Njihova potreba po E je lahko 2-4x
večja kot za vzdrževanje.

• Uporabljamo surovine z več kot 90%
prebavljivostjo.

• Dodatno E dodajamo z dodatkom M,
višja vsebnost B služi za glukoneogenezo

• Glavni obrok je »večerja« , približno
1/4 do 1/3 obroka damo zjutraj, 10%
po kratkem počitku opoldne in vse preostalo zvečer.

  • Vodo mora dobiti večkrat na dan.
  • najpomembnejši pravilen vnos energije iz pravilnih virov hrane.
  • ENRGIAJ PRIDOBIVA IZ 3 VIROV HRANE
  • Zelo pomembno je, da obroke prilagajamo glede na intenzivnost treninga oz. tekme.

• Ob zadostni oskrbi z glukoneogenimi
prekurzorji psi nimajo posebnih potreb po
ogljikovih hidratih, razen v obdobju brejosti
in neonatalnega razvoja.
V primerjavi z ljudmi so psi veliko manj dovzetni za razvoj ketoze ob dolgotrajni aktivnosti ali ob stradanju.
Kljub temu pa imajo visoko zmožnost razgradnje in uporabe ogljikovih
hidratov iz prehrane.

• V obdobju, ko žival ne trenira, ni primerno
hranjenje s tako veliko vsebnostjo maščob,
saj lahko tako hranjenje privede do
anemij.

186
Q

IZ KATERIH VIROV SE PRIDOBIVA ENERGIJA PRI DELOVNIH PSIH?

A

iz treh virov hrane:

  • maščobe,
  • ogljikovi hidrati
  • in proteini.

• Maščoba in ogljikovi hidrati so primaren vir energije pri telesni aktivnosti.
- Maščoba je pomembnejša pri daljših
telesnih naporih,
- Psi lahko tolerirajo visoko vsebnost maščob v hrani, če je le-ta dodana postopoma in se ohrani tudi pravilna količine ostalih virov hrane
- ogljikovi hidrati pa so primernejši za hitre
telesne napore

• Ne glede na težnjo telesnega napora, je energija pridobljena iz proteinov izredno majhna, vendar izrednega
pomena pri utrujenih, izčrpanih psih.

• Pri ekstremnih naporih, kot pri vlečnih psih, lahko v hrano psov vključimo kar 60% energije v obliki maščob.
Med ekstremnimi vzdržljivostnimi dogodki
lahko maščobe predstavljajo kar 80% zaužite
energije, vendar le v času ekstremnih naporov.

187
Q

KAKO JE S ŠPRINTERSKIMI PSI?

A
  • naj bi šprinterski psi imeli korist od zalog
    glikogena, saj nimajo močno povečanih potreb po energiji in niso zmožni porabljati maščobnih kislin v šprinterskih
    aktivnostih, ki trajajo manj kot 60 sekund, zato pri njih uporaba hrane z visokim deležem maščob ni smiselna.
  • med šprintom zaloge glikogena izjemno hitro mobilizirajo
  • Študije pri ljudeh so pokazale, da uživanje zmernih količin OH med kratkim časovnim obdobjem (30 minut do dve uri)
    po intenzivni aktivnosti močno zviša obnovo in resintezo glikogena (glukoza prejeta v tem časovnem obdobju poveča sposobnost resinteze glikogena za kar štirikrat).
188
Q

Okužbe s hrano

A
  • Hranjenje surovega mesa, surovih rib ali stranskih produktov iz njih:
  • nevarnost okužbe s paraziti in patogenimi
    mikroorganizmi
    (virus Aujeszky-jeve bolezni – smrten za
    mesojede, salmonela, TGE – transmisibilni gastroenteritis)
189
Q

Kolikokrat na dan naj pes je ?

A

• Odrasel pes lahko je 1x na dan, tudi 2x je
sprejemljivo.

• Voda mora biti ves čas na voljo.

• Mladički, delovni psi, psice v laktaciji:
naj jedo vsaj 3x na dan,

• odraščajoče živali (od odstavitve do starosti 6 mesecev) do 5x na dan.

190
Q

katera so patološka satanja ki azhtevajo psoebno prehrano?

A
  1. Driska
  2. Srčna obolenja
  3. Eksokrina
    pankreasna
    insuficienca
  4. Diabetes mellitus
  5. Prehrana psov pri rakavih obolenjih
  6. Hranjenje živali po operativnih posegih
  7. Preobčutljivost na hrano in alergija (govedina, pšenica, mleko).
  8. Kožne bolezni
191
Q
  1. Preobčutljivost na hrano in alergija - soja
A
  • Surova soja vsebuje veliko antinutritivnih substanc, zato mora biti toplotno
    obdelana, da se jih večji del uniči.
  • Alergijske sestavine so precej odporne - nekateri psi in mačke razvijejo alergijo na sojo oz. hrano, ki jo vsebuje.
  • Nekateri proizvajalci jo ravno zato sploh nočej dodajati v hrano.
192
Q
  1. naštej Kožne bolezni
A

-odpadanje dlake
- dermatitis
*tip 1
*tip 2
- - Med vitamini, topnimi v vodi - pomanjkanje
biotina

193
Q

odpadanje dlake

A
  • zaradi pomanjkanja E in B, ki ga
    pogosto spremlja depigmentacija kože ali dlake
  • Do tega lahko pride tudi med brejostjo oz. bolj pogosto med laktacijo ali pri kroničnih ledvičnih obolenjih
  • Zato rejci za doječe psice uporabljajo hrano ta mladiče majhnih pasem, bogato z E in B
194
Q
  • dermatitis zaradi pomanjkanja

Zn: tip 1

A
  • v glavnem pojavlja pri Sibirskih haskijih in aljaških malamutih - pasemska
    značilnost -> slabo absorbirajoZn:
  • parakeratoza na nekaterih predilekcijskih mestih
    (usta, na blazinicah, perineumu, bradi, rob ustnic, okoli oči, na skočnem sklepu).
195
Q

dermatitis zaradi pomanjkanja Zn:

tip 2

A
  • povzroča premalo Zn v hrani, pojavi se
    lahko pri vseh psih
    • tudi preveč Ca v obroku pogosto povzroči
      sekundarno pomanjkanje Zn
196
Q
  • Med vitamini, topnimi v vodi - pomanjkanje

biotina (vitamin H)

A
  • lahko pokaže kot dermatitis.
  • Vzrok je lahko ne samo pomanjkanje v hrani kot tudi žarke maščobe, v katerih peroksidi razgradijo biotin
  • biotin v žitaricah je slabše izkoristljiv
  • spremembe na koži se pojavijo na zadnjem
    delu in se širijo simetrično na kolke in hrbet.
    Pogosta je depigmentacija dlake in suha,
    luskasta koža.
  • Kaj pa biotin/avidin?
197
Q

Dedne motnje v metabolizmu

purina pri dalmatincih

A
  • Purin je komponenta nukleinskih kislin
  • Višek purina se razgradi do sečne kisline, ta pa naprej do alantoina

• Psi dalmatinci pa so posebnost - v urinu imajo veliko več sečne kisline kot druge pasme –>
nevarnost nastanka sečnih kamnov

• Dajali naj bi hrano, ki vsebuje malo purina in ki ima lastnost, da alkalizira pH urina.
•Glede na to, da B zakislijo urin, je treba dajati hrano z malo B,
vendar z veliko biološko vrednostjo.

198
Q

MALABSORBCIJA

A
• Poznana je nezmožnost
absorbcije vit. B12 pri
velikih šnavcerjih zaradi
pomanjkanja
intrinzičnega faktorja
199
Q

kaj je potrebno upoštevati pri krmljenjuu konj?

A
  • razumeti njihov prebavni sistem in upoštevati njegove fiziološke omejitve ter zakonitosti prebave in absorpcije
200
Q

kaj je
največkrat vzrok napak, povezanih s
krmo?

A
  • nepoznavanje anatomije prebavnega

trakta in osnov fiziologije prebave

201
Q

kje potekajo procesi prebave zaužite krme

A

o v prebavnem

traktu (prebavilih) živali.

202
Q

funkcije prebavil

A
  • sprejemanje in zauživanje hrane,
  • drobljenje in mehčanje hrane,
  • prebava in absorpcija hranljivih
    snovi ter
  • izločanje neprebavljenih snovi zaužite krme in iz presnove v prebavila izločenih snov
203
Q

Pomembna funkcija sluznice prebavil

A
  • obramba pred vdorom
    mikroorganizmov iz vsebine prebavil in
  • tvorba protiteles, ki ščitijo
    organizem pred okužbami.
204
Q

kako je zgrajen prebavni kanal pri konju (kateri deli)?

A
  • usta (ustnice),
  • grlo,
  • požiralnik,
  • želodec,
  • tanko črevo:
    dvanajstnik = duodenum,
    vito črevo = jejunum,
    tešče črevo = ileum in
  • debelo črevo:
    slepo črevo = cekum,
    široko črevo = kolon,
    zadnje črevo = rektum in
    zadnjična odprtina = anus
205
Q

zobovje konj

A
  • oblika zob in njihova grizna površina
    omogoča pravilno žvečenje zaužite krme.
  • Konji prežvečijo voluminozno krmo samo enkrat –> skrb za zobovje zelo pomembna
  • Krma se, poleg akta drobljenja, v času žvečenja prepoji z določeno količino
    sline, kar ji zagotavlja dobro pasažo v želodec, poleg tega pa sestavine sline
    pomembno prispevajo k uravnavanju kislosti želodčne in črevesne vsebine
206
Q

kam spada konj?

kako se pri njih razgradijo krmila?

A

med rastlinojede - herbivorri

  • Pri njih se krmila bogata s surovo vlaknino razgradijo do uporabnih metabolitov v
    slepem črevesu in v kolonu podobno, kot pri prežvekovalcih v vampu.
  • Pri tem pa opravljata želodec in tanko črevo enako funkcijo kot pri vsejedih
    ali mesojedih monogastričnih živalih.
  • Krma oziroma hranljive snovi v njej se pri konju preden pride do debelega
    črevesa, kjer se vrši mikrobna prebava, že prebavi po encimatski poti.
207
Q

želodec konj

A
  • je precej majhen (ca. 12 l) –> zauživanje
    manjših količin krme večkrat na dan, ki neprestano prehaja skozi želodec
  • Prilagojen je predvsem prvinskemu načinu prehrane konj, ko so se
    konji v okolju stepe pasli na bornem travinju praktično 24 ur na dan.
  • ni najbolj primeren za rastlinojedo žival
208
Q

jetra/ žolčnik konj

A
  • Prebavni sistem konj je slabo
    prilagojen za izkoriščanje maščob nimajo žolčnika.
  • Jetra konj tako stalno izločajo majhne količine žolča, ki služi za emulgacijo zaužitih maščob.
  • Konji dobro prebavljajo majhne količine maščob, morebitno enkratno
    zaužitje večje količine maščob pa bi zaradi pomanjkanja žolča lahko
    povzročilo motnje v prebavi.
209
Q

slepo in debelo črevo

A
  • nekaj 100 l prostornine (prebava
    hranilnih snovi, ki jo opravljajo
    mikroorganizmi)
  • v njem pa poteka - poleg drugega - tudi prebava hranilnih snovi, ki jo opravljajo bakterije in praživali (podobno kot v vampu pri govedu).
  • Prav zaradi teh bakterij in praživali oziroma njihovih potreb je
    potrebno konjem ponuditi raznovrsten obrok, saj raznolikost sestavin
    obroka koristi potrebam organizma konj kot tudi omogoča kvaliteten
    razvoj mikroflore, ki za organizem konj opravijo pomemben del
    prebave krme.
210
Q

konj volumen prebVIL.

zadrževanej krme v prebavilih

A
  • NAJVEČJI VOLUMEN DEBELO ČREVO, potem sledi tanko črevo, ki pa je daljše od debelega
  • hrana se največ časa zadržuje v debelem člrevesju, in v slepem (okoli 20h)
  • v atnkem samo 1,5h
211
Q

Površina prebavil : površini telesa konj, pes

A

2,2: 1

pes: 9,6: 1

212
Q

Dolžina prebavil : dolžini telesa konj

A

12: 1

pes. 6:1

213
Q

Prostornina prebavil v l/100 kg t.m. konj

A

35

214
Q

kako lahko krmimo konja Glede na vrsto krmo

A
  • kot monogastrično žival z velikim deležem lahko prebavljivih hranljivih snovi
  • ali kot prežvekovalca z velikim deležem voluminozne krme v obroku.
215
Q

kaj mormao še posebaj paziti pri krmljenju konja?

A

paziti na normalno funkcijo debelega črevesa z dajanjem v obrok zadostno količino surove vlaknine
* Vendar pa surove vlaknine spet ne sme biti preveč. Količina in
lastnosti surove vlaknine (lignin) v krmilu namreč vplivata na
prebavljivost obroka.

216
Q

sestavine krmnega obroka konj

A
  • Voluminozna krma
  • Koncentrati
  • Nekateri dodatki

pomembno je pravo razmerje da zadovoljimo prehranske potrebe

217
Q

kako je z obrokom z z velikimi količinami lahko topnih OH

A
  • se prebavi in izkoristi do 70 % že v tankem črevesu.
  • S tem je izkoriščanje teh OH pri konju
    bistveno boljše kot pri govedu (ni izgub v mikrobni prebavi)

-Ostanki topnih OH, predvsem pa surova vlaknina, ki se v tankem črevesu ne prebavijo, se mikrobno razgradijo v cekumu in kolonu do nižjih maščobnih kislin.

218
Q

kajko je z belajkovinami zaužite krme pri konjuu’

A
  • se encimatsko razgradijo v želodcu in v
    tankem črevesu.
  • Neprebavljeni del beljakovin se razgradi do AK, amoniaka, CO2 in MK.
219
Q

kako je z glikogenom pri konjih?

A
- V mišičnem tkivu konj je precej več
glikogena kot pri drugih živalskih
vrstah.
- Energija za delo mišic se tvori
v aerobnih (oksidativnih) procesih.
- Ob povečanih naporih - v slabše
prekrvavljenih mišicah poteče
anaerobna glikoliza. --> slabša izkoristljivost energije
220
Q

kako je s celulitičnimi bakterijami pri konju

A
  • Celulolitične bakterije v debelem črevesu konja imajo večjo
    celulolitično aktivnost kot bakterije v predželodcih prežvekovalcev.
221
Q

Prehod krme skozi debelo črevo konja je

A
  • trikrat hitrejši kot skozi vamp
    prežvekovalcev, tako da je prebavljivost surove vlaknine pri konju na
    koncu slabša kot pri prežvekovalcih.
  • Obrok s 15 % in več surove vlaknine je pri konju za 25 – 30 % slabše
    prebavljiv kot pri prežvekovalcih
222
Q

Obrok s fiziološko neprimerno strukturo (premalo surove vlaknine)

A
  • pospeši prehod krme skozi debelo črevo in poslabša aktivnost mikrobov.
  • Spremeni se peristaltika, pride do motenj v prebavi in s tem tudi do
    obolenja prebavil.
223
Q

amonijak, ak, mikroorganizmi in konj

A
  • Amonijak izkoristijo mikrobi za sintezo sebi lastnih beljakovin.
  • Ni še čisto jasno koliko aminokislin se lahko iz debelega črevesa absorbira.

Mikroorganizmi, ki se razmnožujejo v debelem črevesu se z blatom
izločijo in tako mikrobna masa ne sodeluje v prehranski bilanci
živali tako kot pri prežvekovalcih.

224
Q

kaj omogoča trening pri šprtnih konjih?

A
  • povečanje mišične mase,
  • boljšo prekrvavitev mišičnega tkiva in
  • povečano nalaganje glikogena v mišicah.

–> boljše aerobno in tudi anaerobno sproščanje kemično
vezane energije metabolitov

225
Q

kaj je Predpogoj za optimalno presnovo energije v mišičnem tkivu (tudi v
drugih organih telesa) ?

A

ustrezna preskrba konja z učinkovinami

rudninske snovi in vitamini

226
Q

kakšne razlike pri krmljenju mormao upoštevati?

A
  • individualne razlike med konji
  • Vsakega konja obravnavamo posebej, spremljamo njegovo
    odzivnost na določen obrok in obrok po potrebi prilagajamo.
227
Q

ali so določeni in znani Normativi za potrebe konj po energiji in drugih hranljivih snoveh

A

ja

228
Q

ali je pomembno ocenjevanje kondicije konj?

primeri

A

ja

  • Neustrezno
    oskrbljeni konji so v slabi kondiciji.
  • Večji problem so preveč zamaščeni konji, ki jih preobilno oskrbujemo z energijo
229
Q

kje se nalagajo rezervne maščobe pri konjih?

A
  • v trebušni votlini,
  • na rebrih
  • v podkožju.
230
Q

kakšno škodo povzročajo odvečne maščobe pri konju?

A
  • obremenjujejo presnovo (pride do
    značilnih obolenj),
    -po nepotrebnem obremenjujejo kardiovaskularni in dihalni sistem
  • povečujejo obremenitev tetiv in sklepov.

Predebeli konji tudi nimajo volje po gibanju, so leni in trmasti

231
Q

Z ozirom na kategorijo živali in uporabo s stališča prehrane ločimo:

A
  • delovne in športne konje
  • plemenske kobile
  • žrebeta
  • mlade konje
  • plemenske žrebce
232
Q

katere potrebe v prehrani obravnavamo pri konjih (in tudi pri ostalih živlaskih vrstah?

A
potrebe po:
 energiji, 
beljakovinah, 
rudninskih snoveh in
 vitaminih 

za vzdrževanje in za produkcijo.

233
Q

Vloga posameznih sestavnih delov krmnega obroka

A
  • različna:
  • zagotavljanja strukturne vlaknine
  • zagotavljanja zadostne količine energije in beljakovin.
234
Q

kako lahko uspešno pokrijemo prehranske potrebe konj?

A

Le s pravilnim razmerjem, izbiro in količinami voluminozne krme ter koncentratov

235
Q

delitev krme za konje an vrste

A
  • sočna krma
  • voluminozna krma
  • zrnata ali posamična krmila
  • krmne mešanice ali koncentrati
  • dodatki in mešanice
  • voda
236
Q

sočna krma

A
  • z velikim deležem vode:
    paša, pokošena trava,
    travna in koruzna silaža, korenje, jabolka, krmna in sladkorna pesa,
    pesni rezanci…
237
Q

voluminozna krma
fiziološka vloga voluminozne krme
prebava vlaknine

A
  • z majhnim deležem vode: seno, slama, travna ssilaža
  • velika vsebnost strukturne vlaknine, ki je potrebna, da prebavila konj lahko normalno delujejo
  • Fiziološke vloge voluminozne krme in vlaknine (celuloza) so
    predvsem spodbujanje izločanja večjih količin sline pri zauživanju
    krme, omogočanje prehajanje hrane po prebavnem traktu in vezava
    vode.
  • Velik del vlaknine prebavi mikroflora (mlečnokislinske bakterije)
    prebavil predvsem v slepem in debelem črevesju, presnovni produkti
    mikrobne prebave (predvsem maščobne kisline) pa se absorbirajo in
    so na voljo organizmu konj.
238
Q

zrnata ali posamična krmila

A

z majhnim deležem vode – koncentrirana krmila:
oves, ječmen, koruza, pšenica, laneno seme,
pšenični otrobi, ovseni kosmiči, suhi pesni rezanci…

239
Q

krmne mešanice ali koncentrati

A

z majhnim deležem vode:
krmilo za konje, dodatno krmilo za športne konje, dodatno krmilo za
plemenske konje, dodatno krmilo za žrebeta…

240
Q

dodatki in mešanice

A

z majhnim deležem vode:
sol, vitamini, minerali, vitaminsko-mineralne mešanice, specialne mešanice
vitaminov, mineralov, aminokislin in drugih učinkovin

241
Q

Voda

A
  • mora biti čista, zdrava, sveža
  • konjem stalno na voljo.
  • 30l je načeloma najmanjša količina, ki jo konji popijejo na dan.
242
Q

Seno

A
  • Vloga sena v prehrani konj je praviloma podcenjevana in ji ne
    pripisujemo pravilnega pomena.
  • Seno poleg strukturne vlaknine vsebuje precej energije, beljakovin pa
    tudi nekaj vitaminov in mineralnih snovi, še posebej, če upoštevamo,
    da naj konj na dan - odvisno od sestave krmnega obroka - zaužije 5-10
    kg sena.
  • Vsebnost energije in beljakovin je odvisna od:
  • vrste travinja
  • časa spravila sena
  • starosti sena
  • primerno seno iz travnikov:
  • z zelo raznolikim travinjem,
  • idealen čas odkosa sena je praviloma
    konec junija ali začetek julija oziroma glede na vremensko klimatske pogoje naj se košnja sena opravi prej pozno kot zgodaj.
    *Z relativno poznim odkosom preprečimo, da bi seno vsebovalo preveč beljakovin pa tudi energije, obenem pa zgodaj košeno
    seno vsebuje manj vlaknine.
  • Seno praviloma vsebuje toliko energije in beljakovin, da
    popolnoma pokrije osnovne prehranske potrebe konj, ki
    fizično niso aktivni, vsebnost beljakovin (predobro seno) pa te
    potrebe lahko tudi preseže.

PREDNOSTI:
vlaknina, energija, beljakovine,razmerje Ca:P
SLABOSTI:
prah, plesni, zeli

243
Q

Zgodaj košeno seno iz kultiviranih travnikov, ki so obilno

gnojeni

A
  • vsebuje malo vlaknine
    -seno ima svilnat izgled in je
    rumenkasto-zelenkaste barve
  • vsebuje veliko beljakovin in energije
  • kot tako primerno predvsem za prehrano krav molznic v intenzivni mlečni proizvodnji.
244
Q

slama

A

• pomembna v sušnih letih
• primanjkuje sena
• predstavlja edino krmilo, ki je glede na vsebnost strukturne vlaknine
enakovredno senu.
• zelo malo energije in beljakovin
• pri izračunu krmnega obroka konj pri katerih se kot nastilj uporablja
slama (upošteva dnevno zauživanje slame v količini 1 kg/dan).

PREDNSOTI:
vlaknina, razmerje Ca:P
SLABOSTI:
malo energije, prah, plesni

245
Q

travna silaža

A
  • je zelo dobra vrsta voluminozne krme za konje, obenem pa žal lahko
    predstavlja tudi velik vir potencialnih problemov in težav.
  • pripravo in konzerviranje travne silaže, saj
    nepravilni postopki lahko povzročijo gnitje in razvoj plesni v silirni masi.
  • pomembno da zagotovimo:
  • čist odkos
    (predvsem brez prsti oziroma zemlje), *primerno sušino silirne mase in
    *kvalitetno zapiranje silosa ali bale,
  • vključitev travne sliaže še
    posebej v zimskem času dobrodošla dopolnitev krmnega obroka, ki ga
    konji praviloma tudi radi zauživajo.
  • za krmo konj je praviloma bolj suha, kot tista, ki se
    pripravi za govedo, pri njeni uporabi pa moramo biti pozorni še na t.i.
    dnevni odvzem silaže.

PREDNSOTI
energija in beljakovine
SLABOSTI
plesni, gnitje

246
Q

Pesni rezanci

A
  • relativno visoke vsebnosti vlaknine
  • vlaknina v pesnih rezancih ni celuloznega izvora ampak pektinskega, pektini pa še močneje vežejo vodo v slepem in
    debelem črevesu ter tako predvsem pri delovnih naporih delujejo kot
    nekakšen rezervoar vode vezane v organizmu, ki se po potrebi lahko
    sprosti.
  • Pesne rezance zaradi preprečitve obstipacije požiralnika vedno polagamo
    namočene.
  • namočenipesni rezanci pšredstavlajjo tudi dodaten vir vode
  • Praviloma so zelo okusni in jih konji radi zauživajo.
  • Vsebujejo precej energije in nekaj malega beljakovin,

PREDNSOTI
vlaknina, energija
SLABOSTI
namakanje

247
Q

zelena trava

A
  • je pri zagotavljanju vlaknine manj pomemben dejavnik, prej predstavlja
    visoko-beljakovinsko krmo z velikim deležem vode.
  • Poleg energije in beljakovin vsebuje tudi precej karotinov (predhodnikov
    vitamina A) in tudi drugih vitaminov ter mineralov.
  • Pri vključitvi v obrok pa se moramo zavedati, da zelena trava vsebuje le
    16% suhe snovi in tako konj zlahka zaužije tudi do 50 kg trave, a ta
    količina trave vsebuje le 8 kg suhe snovi, ostalo pa je le voda.
  • Tovrstna strategija prehrane konj seveda ni primerna za športne konje.
    Zmerne količine zelene trave, ki se vključi v obrok kot paša ali svež odkos
    pa so seveda vedno dobrodošle

PREDNOSTI
beljakovine, vitamini, minerali
SLABOSTI
velika vsebnost vode

248
Q

Koncentrirana krmila

A
  • Pri povečani aktivnosti voluminozna krma ne pokriva več potreb po
    energiji in drugih hranilnih snoveh.
  • Uporaba koncentriranih krmil nam tako omogoči, da s krmljenjem žit,
    popolnih krmnih mešanic in drugih dodatkov pokrijemo povečane
    prehranske potrebe živali, ne da bi presegli omejitev pri skupnem obsegu
    dnevnega krmnega obroka (SS).
- Med najbolj pogosto uporabljena koncentrirana krmila sodijo:
 oves,
 ječmen,
koruza
, soja, 
sončnice
, otrobi ali krmilna moka 
ter dopolnilne in popolne krmne mešanice (briketi ali mešanice obdelanih zrn žit - muesli).
249
Q

Oves

A
  • predstavlja morda najbolj primerno žito za uporabo v prehrani konj.
  • Razloga za to sta predvsem:
  • vsebnost in razmerje energije ter beljakovin * zrno ovsa relativno mehko ter primerno za žvečenje.
  • Izkoristljivost ovsa se lahko še poveča s postopkom valjanja in to celo do 20%.
  • Vključevanje ovsa v obrok konja mora seveda vedno temeljiti na obsegu in
    intenzivnosti dela.
PREDNSOTI
količina in razmerje energije ter
beljakovin, mehko zrno
SLABOSTI
razmerje Ca:P, malo vitaminov in
mineralov
250
Q

Ječmen

A
  • vsebuje podobno količino beljakovin in nekaj več energije kot oves,
  • edina omejitev pri njegovi rabi pa je lahko trdota njegovega zrna, ki lahko
    predstavlja problem predvsem za konje z neurejenim zobovjem.
  • V postopkih priprave ječmena za prehrano konj, če ne želimo krmiti celega
    zrna, valjanje ni najbolj primerno, v praksi se precej bolj pogosto uporablja
    grobo mletje (šrotanje), kar pa ima za posledico nastanek določene količine
    precej drobnega prahu (moke), kar pa v prehrani konj ni zaželjeno.
PREDNSOTI
več energije kot oves
SLABOSTI
trdo zrnje, razmerje Ca:P, malo
vitaminov in mineralov
251
Q

koruza

A
  • kot samostojno krmilo ni najbolj primerno za prehrano konj.:
  • trdota suhega zrna (podobno kot pri ječmenu).
  • Koruza vsebuje veliko energije in malo beljakovin ter tako predstavlja zelo
    neuravnoteženo krmilo.
  • koruza predstavlja v določenem deležu nepogrešljivo sestavino popolnih krmilnih mešanic, kjer postane dober vir energije, še
    posebej, če se pri pripravi take krmne mešanice pojavijo viški beljakovin.

PREDNSOTI
veliko energije, malo beljakovin
SLABOSTI
nesorazmerje med energijo in beljakovinami, razmerje Ca:P

252
Q

soja

A
  • je beljakovinsko in tudi energetsko izredno močno krmilo,
    *njena uporaba oziroma uporaba sojinih pogač v prehrani konj pa je še
    posebej popularna v ZDA.
  • Nepravilna uporaba soje je zaradi visoke vsebnosti beljakovin lahko
    za organizem konja precej problematična in privede do vrste zdravstvenih težav:
    *vnetje kopit (laminitis),
    *prekomerno obremenjevanje organizma z beljakovinami pa negativno deluje tudi
    na presnovne procese v organizmu konj, saj predstavlja presnova
    odvečnih beljakovin na organizem izreden fiziološki in energetski napor.
  • Soja pa, prav tako kot koruza, predstavlja dober vir beljakovin in energije v popolnih krmnih mešanicah, njena uporaba v določenih
    količinah in deležih zelo dobro dopolni morebitne primanjkljaje hranljivih snovi.

PREDNSOTI
veliko beljakovin
SLABOSTI
razmerje Ca:P

253
Q

sončnice

A
  • v obliki zrn ali sončničnih tropin so lahko dobro krmilo za konje
  • posebej zaradi vsebnosti beljakovin, energije in različnih olj ter maščobnih kislin.
  • Maščobne kisline predstavljajo izvrsten in lahko izkoristljiv energetski
    vir za konje, še posebej če so ti slabše prilagojeni na izkoristek energije iz žit.
  • Zmerne količine maščobnih kislin organizem izkoristi brez večjih
    energetskih izgub, poleg tega pa pri metabolizmu maščobnih kislin v
    mišicah ne nastaja mlečna kislina.
  • zrna sončnic lahko problematična zaradi možnosti razvoja plesni, če vsebujejo preveliko vsebnost vlage.

PREDNSOTI
veliko energije in beljakovin, olja
SLABOSTI
plesen

254
Q

Otrobi oziroma krmilna moka

A
  • se pogosto uporabljajo v prehrani konj, vendar glede na vsebnost
    določenih sestavin, niso najboljša vrsta krmila za konje.
- Otrobi se pridobivajo kot ostanek pri mletju žit: iz sredice žitnega zrna
nastane moka (škrob), iz lupin žitnega zrna pa nastanejo otrobi
  • Otrobi vsebujejo precej energije, beljakovin in fosforja, so pa zelo revni s kalcijem.
  • Razmerje med Ca in P je celo do 1:12, sicer normalno razmerje v krmni mešanici pa znaša 3:2.
  • Občasna uporaba manjših količin otrobov (npr. 0,25 kg 1-2 krat na
    teden) ne bo povzročala težav, redna uporaba večjih količin otrobov
    (npr. 0,5-1,5 kg na dan) v dnevnem krmnem obroku bo pripeljala do
    določenih težav, ki se velikokrat najprej pokažejo na kopitih (suha in
    razpokana kopitna stena).

PREDNSOTI
energija, beljakovine
SLABOSTI
izrazito neugodno razmerje Ca:P

255
Q

krmne mešanice - prednosti, slabosti

A
PREDNOSTI
uravnoteženo razmerje energijabeljakovine,
dodatki
SLABOSTI
preverjenost v praksi, kvaliteta,
učinkovitost
256
Q

POPOLNE KRMNE MEŠANICE

A

• V obliki briketov ali mešanic obdelanih zrn žit – muesli (dražja, a boljše prebavljiva, povečano izločanje sline zaradi žvečenja).

• Prednost uporabe krmnih
mešanic je v tem, da so SESTAVINE V PRAVILNEM RAZMERJU, kar
zagotavlja vsebnost vseh
potrebnih hranljivih snovi in tudi
vitaminov, mineralov in drugih
potrebnih dodatkov.

• vse bolj uveljavlja uporaba sestavin, ki so predhodno obdelane, da bi
dosegli čim boljši izkoristek.

•Krmila za žrebeta pa sestavljajo le termično in fizikalno obdelana
žita, ki so zaradi predhodnega procesa ekstrudiranja najbolje
izkoristljiva in prebavljiva.

• pri proizvodnji krmil za konje uporabijo
uveljavljene svetovne standarde ob upoštevanju lokalnih
zakonitosti.

•Vhodne sestavine praviloma izpolnjujejo najvišje prehranske,
tehnološke in higienske standarde, saj je znano, da so konji izredno
občutljivi in hitro reagirajo na napake v prehrani.

257
Q

Sestavljanje obroka

A
  • Tradicionalni obrok za konje predstavlja dodatek ovsa k senu.
  • Ta obrok je fiziološki in primerno izravnan v večini hranljivih snovi
  • konj lahko brez problemov zauživa tudi druga krmila oziroma voluminozno krmo, kot je npr. zelena krma (paša, prilast).
  • Paša je najnaravnejši način krmljenja konj

delovni in šprtni konji:
- pojedo lahko 30 – 35 kg paše oziroma trave, –>kar pokriva potrebe po energiji za vzdrževanje.
- Beljakovin je pri tem več kot dvakrat preveč.
- Kot dopolnilo za delo rabijo živali ENERGETSKA KRMILA
- posebej pazimo na to, da se ne zredijo
preveč, krmiti jih moramo z ozirom na delo, ki ga opravljajo

zimsko obdobje:
- lahko poleg sena dobivajo in jedo tudi
silažo:
*travna silaža = 15 – 18 kg (uvela)
*koruzna silaža = 15 – 18 kg
*silirano pesno listje = 10 – 12 kg
*Silaže morajo biti dobre kakovosti, ne gnile in ne plesnive ter brez primesi blata.
vlakninasta krma
-  potrebna konju:
* da zagotavlja pravilno
obrabo zob, 
*normalno funkcijo mikrobne flore v debelem črevesu, 
*za izločanje sline, 
*za zadrževanje krme v črevesju, 
*za vzbujanje črevesne peristaltike 
* za mehanični občutek sitosti.
  • Namesto sena lahko krmimo konjem ob dodatku koncentratov ali ovsa tudi slamo.
  • Konjem lahko krmimo tudi krompir, peso, sladkorno peso ali korenje.
    Paziti moramo na krmljenje po normativih ter na to, da krmimo vse
    gomolje in korenje brez blata.
  • Ob osnovnem obroku iz voluminozne krme krmimo posebej sestavljene dopolnilne krmne mešanice.
  • Kupujemo in krmimo lahko tudi popolne krmne mešanice, ki služijo
    kot edino krmilo za konje.
  • Vsebujejo 15 – 20 % surove vlaknine, 2,2 - 2,3 Mcal prebavljive energije na kg in 10 % surovih beljakovin ter dodatke elementov in
    vitaminov.
    *konj poje 7kg take hrane
    *delo in šprt: dodatno še 2-4kg
    –> ker lahko pri tej količini pričakujemo težave p’ri prebavi dodamo seno ali slamo
258
Q

zakaj poleti konjem ni dobro krmiti silaže?

A

zaradi naknadne fermentacije silaž, ki škoduje konjem

259
Q

koliko potrebuje konj dnevno sena in slame?

A
  • najmanj 3 kg sena
  • . Čim več je sena v obroku tem boljše kakovosti mora biti.
  • Slame lahko dajemo v obrok 2 – 3 kg dnevno
260
Q

POSTOPKI PRI KRMLJENJE KONJ

A

 Krmimo 3 - 4 dnevno, neoporečno, čisto krmo (pesek in zemlja se nabirata v želodcu)!
 Značilen je majhen želodec s slabim mešanjem (vsebina se počasi
prepoji z želodčnim sokom in kislino) –> visoka pH vrednost
 Konj mora imeti dovolj časa, da obrok v celoti poje in dobro prežveči
(nakosmiči), da se v želodec nalaga koncentrično v rahli plasti (1 kg sena – 40 minut)
 Ne sme zaužiti preveč krme naenkrat, saj se vsebina tako še počasneje zakisa, to pa omogoča delovanje potencialno patogenim
MO iz krme
 Če se konj preobje ali zaužije krmo, ki se v želodcu napne (suhi pesni rezanci), pride do krča mišičnega obroča v ustju požiralnika,
želodec se zapre, bruhanje ni možno; v hujših primerih pride celo do rupture želodca

261
Q

kako presojamo Uporabnost krme pri konjih?
zakaj je oves najbolj primerno žito?
najmanj primerno žito je? zakaj?
kako je s pašo: mlada ali starejša?

A

na osnovi tega, ali določena krma v
želodcu tvori rahle ali zbite plasti

  • ker vsebuje več netopne surove vlaknine,
    zato tvori rahle sloje
  • najslabša pa je pšenica, ki vsebuje malo surove vlaknine in veliko lepka (beljakovin), zato se lahko nabira v kepe
  • starejša paša tvori bolj rahle plast
262
Q

delovni in šprtni konji

A
  • potrebe po energiji seštevek potreb za vzdrževanje in potreb za delo (gibanje, nošnja, vleka).
  • V času, ko ne delajo jih lahko in moramo krmiti samo s količinami hranljivih snovi za vzdrževanje.
  • Če konje, ki nič ne delajo, krmimo nad vzdrževalnimi potrebami, se bo pri
    njih potem, ko bodo začeli z aktivnostmi, pojavilo značilno obolenje
    (praznična bolezen, nedeljska bolezen, paralitična mioglobinurija).
  • Energija za vzdrževanje: xy kJ PE/kg žive teže
263
Q

kako hitro konj zauživa krmo?

kaj mu moramo dati da ne pride do problemov z zobovjem?

A
  • zelo počasi, skrbno jo prežvečijo
  • da pojedo 1 kg sena potrebujejo v povprečju okrog 40 minut,
  • za 1 kg ovsa pa okoli 10 minut
264
Q

kaj mu moramo dati da ne pride do problemov z zobovjem?

A

-dovolj strukturne voluminozne krme
- ob žvečenju zobje (kočniki, meljaki)
obrabljajo in ob tem stalno rastejo.

265
Q

problemi z zobovjem.

kako l.ahko rešimo te probleme?

A
  • neustrezna obraba zob –> zaradi različnih anomalij
  • Razvijejo se ozobci (špice), zaradi katerih konj krme ne more dovolj dobro prežvečiti.
  • Konj z ozobci krmo hitreje zauživa. Slabše
    prežvečena krma je slabo prebavljiva, povzroča lahko celo prebavne
    motnje.
  • konj z obzobci praviloma v slabši kondiciji
  • Pregled in po potrebi korekcija zobovja (brušenje)
266
Q

Za normalno mikrobno prebavo v debelem črevesu je potrebno?

A
  • poleg surove vlaknine pomembno tudi ustrezno razmerje med energijo in
    beljakovinami v obroku.
267
Q

kako navajamo Vsebnost energije v krmilih za konje in normative o potrebah konj
po energiji ?

A
  • v MJ prebavljive energije (PE)
  • in za beljakovine v prebavljivih surovih beljakovinah (PSB).
  • V pravilno sestavljenem obroku (za vzdrževanje in proizvodnjo)
    naj bi bilo v obroku na 1 MJ PE 5 g PSB.
268
Q

območje nevtralne temperature pri konjih?

A

konji lahko vzdržujejo

normalno presnovo pri temperatuti -15 do 30°C

269
Q

koliko prebavljive energije potrebujejo konji za vzudrževanje?

A
  • 543 – 585 kJ prebavljive energije na kg

žive teže

270
Q

kako konji pridobivajo energijo za delo?

A

v presnovi mišične celice, pri
čemer se kemična energija molekule glukoze ali maščob pretvori v
mehanično energijo gibanja

271
Q

iz česa izhajajo potrebe po belajkovinah pri konjih?

A
  • Potrebe po beljakovinah izhajajo iz potreb po izravnalni bilanci dušika.
  • Za vzdrževanje potrebuje konj 60 – 65 PSB/100 kg telesne mase
272
Q

od česa je odvisno mišično delo?

A
  • od oskrbe z energijo, ob tem pa so
    potrebne tudi dodatne količine beljakovin:
  • za rast mišičnega tkiva
  • za povečano aktivnost encimov
  • ob povečanem nivoju beljakovin v obroku je vzdražljivost živčnega sistema večja
  • zaradi izločanja dušika preko znoja
  • zaradi povečane peristaltike se izgublja več celic črevesne sluznice
  • potrebno je vzdrževati razmerje energija : beljakovine za funkcijo mikroorganizmov v debelem črevesu
273
Q

katere delovne sposobnosti konja so odvisne od oskrbe z učinkovinami (elementi):

A
  • vzdraženost živčnih celic
  • kontrakcija mišic
  • tvorba ATP
  • izkoristljivost energije
274
Q

potrbe po makroelementih

A
  • odvisne od telesne mase in aktivnosti
  • Potrebe po makro elementih za proizvodnjo so pri delu konj nekoliko
    večje od vzdrževalnih potreb.
    * , z znojem se namreč izloča na uro 0,25-1g Ca in 0,1-0,3g P, natrija se izloči bistveno več (60g)

 Ca in P: potrebna za oblikovanje in izvrševanje funkcije skeleta,
vzdraženost nevronov, kontrakcijo mišic, tvorbo ATP
 Razmerje Ca : P = 1,5–2 : 1; kratek čas vzdržijo konji tudi razmerje 3 do 5 : 1.
–> če se poruši razmerje , pride do demineralizacije
skeleta

 Na: pomanjkanje vodi do hitrega utrujanja in pregrevanje živali

275
Q

kaj je elktrolit?

A
  • snovi, ki v organizmu konj sodelujejo
    pri presnovi tekočin, vzdrževanju acido-baznega ravnotežja in osmotske regulacije.
- Najpomembnejše snovi v tej skupni so :
natrij, 
kalij, 
klor,
 bikarbonati 
tudi magnezij ter kalcij
276
Q

elektroliti konj

A
  • Skupna lastnost telesnih tekočin je, da vsebujejo določeno
    koncentracijo raztopljenih snovi, ki je enaka raztopini 9 g soli v litru
    vode. –> infuzija pri konju mora biti tako sestavljena
277
Q

pomanjkanje elektrolitov konj

A
  • Do pomanjkanja elektrolitiv v organizmu konj prihaja zaradi povečanega
    izločanja iz organizma ali premajhnega vnosa v organizem.
  • Elektroliti se pri zdravih konjih povečano izločajo z urinom in znojem v
    pogojih povečanega obsega dela pri višjih temperaturah zraka.
  • Fizična aktivnost konj pripelje do dviga telesne temperature, kar pa konji
    lahko uravnavajo predvsem z znojenjem.
  • Pri procesu znojenja izhlapevanje izločenega znoja, ki je sestavljen iz
    vode in soli, znižuje telesno temperaturo, po izparitvi vode pa na dlaki in
    koži ostanejo vidni ostanki izločenih soli.
  • Pomembno je vedeti, da konji na tak način izgubljajo elektrolite ne
    samo v času fizične dejavnosti ampak tudi v času celodnevne paše
    na vročem poletnem soncu, to pa lahko opazimo po belih ostankih
    soli v področju vihra, lakotnic in prsi.
  • Najbolj pogosta znaka pomanjkanja elektrolitov - nista pa vezana le
    na ta pojav - sta povečano ali celo zelo obsežno znojenje (v obliki belih pen) in prekomerna utrujenost ter daljši čas restitucije po treningih
278
Q

rešitev pri pomanjkanju elektroliktov

A
  • konjem začnemo dodajati v krmo elektrolitske mešanice
    v količinah, ki jih predpisujejo proizvajalci ali
  • konjem povečamo dnevno količino elektrolitskih
    mešanic
  • Če navedena ukrepa v nekaj dneh ne privedeta do želenih
    rezultatov je potrebno poiskati druge vzroke za prekomerno
    znojenje in utrujenost – to pa je že naloga veterinarja.
279
Q

Primerna izbira elektrolitskih mešanic

primerna uporaba

A
  • elektrolitski praški,
    elektroliti, dodani mineralno-vitaminski mešanici, raztopine paste
  • v določenem obdobju uporabljamo pripravek ene blagovne znamke, predpisana količina, stalen nadzor vpliva
    elektrolitskih mešanic na organizem konja
  • Pri rekreativni ježi dodajamo elektrolite konjem pred in/ali po ježi, seveda
    glede na predvideno dolžino ježe in vremenske razmere.
  • Pri rednem dnevnem delu s konji (šola jahanja) je iz vidika tehnologije
    krmljenja na mestu uporaba kombiniranih pripravkov (minerali, vitamini,
    elektroliti…), ki se dajejo vsak dan celotni skupini konj.
  • Intenzivno delo s konji (treningi, tekme) zahteva nemalokrat poleg
    dnevnega polaganja določne količine elektrolitov tudi uporabo
    elektrolitskih past neposredno pred napori in po njih, saj je slednje v
    precejšnjo pomoč organizmu konj v postopkih restitucije po treningu ali
    tekmi.
  • Pri dolgotrajni ježi (večdnevne konjenice), je poleg redne uporabe
    elektrolitov v času priprav na konjenico, zelo primerno konjem tudi pri
    opoldanskih počitkih ponuditi manjše količine elektrolitskih mešanic ali pa
    uporabiti elektrolitske paste.
280
Q

dodajanje elektrolitov je potrebno prialgoditi čemu?

A
  • Uporaba elektrolitskih mešanic je del normalne prehranske strategije, ki naj
    podpira delovanje organizma konj.
  • Dodajanje elektrolitov je potrebno prilagoditi glede na:
    obseg dela konj,
    zunanjo temperaturo,
  • obenem je potrebno nameniti posebno
    pozornost izbiri elektrolitske mešanice in njeni uporabi
281
Q

del elektrolitskih snovi konj pridobi tudi s kakš no hrnao?

A

voluminozno krmo in koncentrati

282
Q

Pri uporabi elektrolitskih pripravkov je pomembno tudi, da v
določenemu obdobju uporabljamo:
zakaj je to pomembno?

A
  1. pripravek ene (znane) blagovne znamke,
  2. pripravek s katerim imate sami ali vaši znanci dobre izkušnje,
  3. količine kot jih predpisujejo proizvajalci ,
  4. znane dnevne količine (če so te drugačne od predpisanih) in
  5. da stalno nadzorujte vpliv dodajanja elektrolitskih mešanic na organizem vašega konja.
  • z lahkoto bomo opazovali vpliv dnevnih
    količin elektrolitov - po potrebi bomo dnevne količine lahko povečevali ali zmanjševali -,
  • v primeru morebitne premajhne
    učinkovitosti pa začeli uporabljati pripravek druge blagovne znamke.
283
Q

kako se navaja potrebe po vitamiih pri konjih?

A
  • v potrebnih količinah posameznega
    vitamina na kg telesne mase
  • ali v potrebni količini v kg suhe snovi obroka
    (SS).
284
Q

Normativi za oskrbo konj z vitamini:

A
Vitamin A    75 IE/kg telesne mase
Vitamin D    5 – 10 IE/kg telesne mase
Vitamin E     1 – 4 mg/kg telesne mase
Vitamin B1   2,5 mg/kg SS
Biotin           0,05 mg/kg SS
285
Q

vitmaini konj

A

 Potrebe po vitaminih so razmeroma majhne in pri pravilno sestavljenem obroku hitro pokrite

 pomanjkanje vitmainov pri odraslih konjih redek pojav

 Do pomanjkanja pride lahko:
- pri prebavnih motnjah, 
- enostranskem krmljenju in
- pri povečanih naporih 
(npr.: pri vit. B1, ki sodeluje pri
presnovi ogljikovih hidratov).
- krmljenje starega sena in žit,
- paša v sušnih obdobjih
286
Q

Delovanje in posledice pomanjkanja posameznih vitaminov

A

VITAMIN A
- področje delovanaja: vid, sluznice, koža,
reprodukcija
- posledica pomanjkanja: motnje v vidu, slaba odpornost, neplodnost

VITMAIN D

  • področje delovanaja: metabolizem Ca in P
  • posledica pomanjkanja: motnje v gibanju, pareze

VITAMIN E
- področje delovanaja: antioksidativna zaščita, razvoj mišičnine
- posledica pomanjkanja: izpostavljenost organizma škodljivim
substancam, nepopoln razvoj
mišičnine, bolezni mišic (nedeljska bolezen)

VITAMIN K

  • področje delovanaja: strjevanje krvi
  • posledica pomanjkanja: podaljšan čas strjevanje krvi,spontane krvavitve

B KOMPLEKS, FOLNA KSILINA, HOLIN, BIOTIN

  • področje delovanaja: bazalni metabolizem, rast, oroženevanje
  • posledica pomanjkanja: utrujenost, brezvoljnost, slabokrvnost, slabša rast

VITAMIN C

  • področje delovanaja: antioksidativna zaščita, čvrsto vezivno tkivo, odpornost
  • posledica pomanjkanja: slaba odpornost
287
Q

Pravila pri dodajanju vitaminov

A

• količina dnevno dodanih vitaminov naj temelji na obsegu dela konj,

• krmljenje starega sena in starih žit (pomladni čas) ter paša v sušnih
obdobjih lahko pripelje do primanjkljaja različnih vitaminov,

• dodajanje vitaminov B kompleksa in vitamina C je potrebno zaradi
njihovi premajhni mikrobni proizvodnji v črevesju, dodatno
zmanjšanje njihove količine v telesu pa lahko povzroči tudi
antibiotična terapija bolnih konj, ker antibiotik neselektivno uniči tudi
del koristne mikroflore

• za prebroditev stresnih situacij je potrebno dodatno dodajanje pripravkov:
vitamina E,
vitamina C in
selen,

• v primeru motene rasti kopit je potrebno iskati rešitve v smeri dodajanja:
biotina,
bakra,
cinka,
metionina
in substanc, ki vsebujejo organsko žveplo

• prekomerno dodajanje vitaminov je lahko zelo škodljivo, najbolj problematičen med vitamini pa je presežek vitamina D

288
Q

za kaj rabijo breje kobile hranljive snovi?

kako je s krmo pri breji kobili?

A
  • za vzdrževanje, za rast plodu,
    povečanje mase uterusa, placente, mlečne žleze.
  • V zadnjih mesecih
    brejosti najbolj poraste potreba po beljakovinah, elementih in vitaminih.
  • Optimalna oskrba s hranljivimi snovmi je za breje kobile omogočena na paši (60 kg paše), potrebno pa jim je dodajati energijo.
  • Pomanjkanje energije v obroku povzroči pri breji kobili odmiranje plodu.
  • Tudi preveč beljakovin v obroku je za breje kobile izrazito škodljivo.
  • Tudi rast in razvoj žrebet sta odvisna od njihove preskrbe s hranljivimi
    snovmi.
289
Q

Kobile proizvajajo v prvih petih mesecih laktacije povprečno KOLIKO KG MLEKA NA DAN?

A

14 – 15 kg
mleka/dan.

kobile nekaterih hladnokrvnih pasem lako celo do 25kg

290
Q

KOLIKO ČASA IMA KOLOSTRUM KOBILE vse potrebne

sestavine za zaščito žrebeta (imunoglobuline) ??

A

samo prvih 12h po žrebitvi

291
Q

opiši kobilje mleko

A
  • revno na beljakovinah in maščobah, vsebuje pa veliko laktoze.
  • 1 kg mleka vsebuje 2194 kJ (pri govedu 3135 kJ, pri svinji 5225
    kJ).
  • Za mleko kobila izkorišča 60 % zaužite energije in beljakovin
292
Q

kako ej s težo žrebeta?
kako je s potrebami po vzdrževalni krmi?
kako ej s potrebami?

A
  • V 6 -8 tednih žrebe podvoji rojstno težo,
  • pri starosti 6 mesecev doseže že 40 % odrasle velikosti.
  • V tem času pričakujemo dnevne priraste okrog 800 – 900 g, v drugem polletju od 500 – 600 g.
  • Leto stari konji priraščajo 250 g in dvoletniki 200 g dnevno.
  • S tremi leti dosežejo konji 90 – 100 % končne teže.
  • Z naraščajočo težo naraščajo tudi potrebe po vzdrževalni krmi (v odvisnosti od presnovne teže).
  • Ob potrebah za prirast je pri mladih konjih potrebno upoštevati količine
    hranljivih snovi za vzdrževanje.
  • potrebe po energiji za kg prirasta ne povečujejo s starostjo živalipotrebe
    po energiji za kg prirasta ne povečujejo s starostjo živali
  • Delež maščob v organizmu konja se s staranjem bistveno ne povečuje.
  • Beljakovine krme se v času rasti izkoriščajo 45 – 50 %, energija pa 60 %.
  • Razmeroma velike so tudi potrebe po elementih in vitaminih pri rastočih
    konjih.
293
Q

kako je s plemenskimi žrebci v plemenilni sezoni?

A

Plemenski žrebci potrebujejo v plemenilni sezoni 25 – 30 % energije
nad potrebami za vzdrževanje in 70 % beljakovin nad temi potrebami

294
Q

skupnednevne portrebe plemenskih žrebet ?

A

Skupne dnevne potrebe znašajo 24 – 26 Mcal prebavljive energije in 630 – 650 g prebavljivih surovih beljakovin.

a to velja za pelmenska žrebeta al za konje na splošno?

295
Q

Prehrana kobil in žrebet

A
  • V prvih pomladanskih dneh in tednih ima prehrana kobil in žrebet
    poseben pomen, saj se začenja obdobje žrebitev.
  • Obdobje razvoja in rasti plodu ter začetek življenja žrebeta sicer traja
    približno 11 mesecev, vendar se prav v času žrebitev začnemo še bolj
    zavedati kompleksnih razvojnih in prehranskih procesov, ki omogočajo
    uspešno brejost in razvoj zdravega žrebeta.
296
Q

Prehrana kobil v prvih osmih mesecih brejosti

A
  • plod oblikuje in razvija,
  • njegova intenzivna rast in pridobivanje na teži pa poteka v zadnji tretjini
    brejosti.
    -_ Razvijajoči se plod v prvih osmih mesecih materinega organizma ne
    obremenjuje posebej, kobile se lahko zmerno obremenjuje.
  • Breji živali je v tem obdobju potrebno zagotoviti zadostno količino
    hranilnih snovi, obrok naj bo pestro sestavljen.
  • Dobra paša ali kvalitetno seno pokrivata velik del prehranskih potreb
    kobil in rastočega plodu,
  • prehranski dodatki in krmne mešanice za
    kobile pa vsebujejo praviloma višje vsebnosti beljakovin in nekaterih
    esencialnih aminokislin, ki ugodno vplivajo na razvoj plodu
  • Ena izmed pogostih prehranskih napak v tem obdobju je pri kobilah,
    ki bodo žrebile prvič, prekomerno krmljenje.
    –>To privede do nezaželenega povečanja telesne teže
297
Q

Prehrana kobil v zadnjih treh mesecih brejosti

A

-V obdobju pred žrebitvijo se potrebe po hranilnih snoveh močno
povečajo, saj plod hitro pridobiva na teži.

  • Poleg zadostnih količin energije in beljakovin v krmi kobil, v tem
    času posvečamo posebno pozornost mineralom v obroku.
  • Pri izbiri mineralno-vitaminskih dodatkov moramo biti pozorni na
    izkoristljivost, količino in razmerje med minerali, ki jih vsebujejo.
  • V zadnjih tednih pred žrebitvijo se tako povečajo potrebe kobil in plodu po hranilnih snoveh, obenem pa se zaradi rasti plodu zmanjša prostornina trebušne votline.
  • -> Kobile zato težje zaužijejo velike količine krme,
  • obroke je v tem času potrebno delno skoncentrirati, kar praktično pomeni zmanjšan delež voluminozne krme (seno) in povečan delež koncentrirane krme (krmila).
298
Q

poamnjaknje mineralov v zadnjih 3 mesecih brejosti

A
  • Če krmni obrok vsebuje premalo mineralov, bo kobila pospešila črpanje kalcija iz svojega skeleta,
  • če pa krma vsebuje preveč kalcija in
    fosforja, po možnosti še v nepravilnem razmerju, pa bo organizem
    zmanjšal absorpcijo obeh mineralov iz prebavil.
  • V obeh primerih se lahko količina kalcija in fosforja (pa tudi drugih mineralov) v organizmu zmanjša in pade pod fiziološke meje, kar povzroči motnje v razvoju skeleta plodu, pomanjkanje kalcija pa lahko
    zaradi slabšega krčenja mišičnine maternice povzroči tudi težave pri žrebitvi.
299
Q

Zagotovitev pravočasne prehranske priprave kobil na žrebitev je
pomembna zakaj?

A
  • ker kobile neposredno pred žrebitvijo zaradi
    vznemirjenosti zaužijejo manj krme,
  • sama žrebitev predstavlja velik telesni
    napor,
  • začenja pa se tudi že izločanje mleka.
300
Q

žrebitev

A
  • V zadnjih dneh pred žrebitvijo je osnovno vodilo predvsem krmljenje kvalitetne in lahko prebavljive krme, ki jo kobila rada zauživa,
  • poleg vitaminov in mineralov, pa lahko preventivno uporabimo elektrolite v
    majhnih količinah.
301
Q

Obdobje po žrebitvi

A
  • pomembno zagotoviti kobili
    predvsem možnosti za hitro okrevanje, še posebej če je bila žrebitev težka
  • Takrat polagamo krmne mešanice z lahko dostopno energijo in dodatkom
    elektrolitov ter mineralno-vitaminske mešanice.
    –> preprečimo motnje v izločanju mleka, saj žrebe že v prvih urah
    življenja začne intenzivno sesati
  • zaradi povečanega izločanja mleka začnejo
    povečevati potrebe po hranilnih snoveh, kar predstavlja za kobilo precejšen fiziološki napor, bistveno pa se te potrebe povečajo v
    drugem in tretjem mesecu dojenja, ko količina dnevno ločenega
    mleka doseže vrhunec
    -> v primeru premajhnega vnosa energije ter beljakovin začnejo
    izgubljati telesno težo.
  • Izgube telesne teže zaradi izločanja mleka se ponavadi ne da povsem
    preprečiti, lahko pa se jih precej omeji.
  • Kobile v obdobju dojenja so tako edina kategorija konj, ki naj ima
    praviloma vedno polno korito krmne mešanice in žit
302
Q

prehrana žrebet

A
  • Žrebe mora čimprej zaužiti kolostrum (pt, odvajalni učinek, vir energije).
  • V prvih tednih je potrebno žrebe napajati z mlezivom ali z mlekom vsaki dve uri.
  • V starosti enega meseca že pobirajo krmo po boksu ali izpustu, hitro pa začno brskati tudi po krmilnem koritu kobil.
  • ustrezna prehrana je pomembna da se razviejjo vso organski sistemi
303
Q

PROBLEMATIKA PREHRANE ŽREBET

A

• popoln izostanek mleziva
– ponudi se jim komercialno
dostopne oblike mleziva za žrebeta ali pa mlečni nadomestek za žrebeta

• pomanjkanje mleka
– žrebetom se dodaja mlečni
nadomestek, kobilam pa se v krmni obrok doda več krmne mešanice za kobile;
- starejšim žrebetom (od 6 tednov starosti naprej) se lahko začne polagati starter, ki dopolni obrok mleka ali mlečnega nadomestka

304
Q

Osnovni standardi pri načrtovanju prehrane konj

A
  • Proces oblikovanja krmnih obrokov za konje vključuje:
    izračun obroka,
    pripravo obroka,
    polaganje obroka in
    stalen nadzor nad zauživanjem položene krme.

• Obseg dela: lahko, zmerno, intenzivno, zelo intenzivno

• SS:
~ 1,5% lastne telesne teže konja ali
~ 2 kg na 100 kg telesne teže konja ali
~ 8,3 kg krme (90% suhe snovi)

• Razmerje med senom in koncentrati
(glede na delo –
seno 75-40%, krmila 25-60%)

305
Q

kaj so kopita? OPIŠI JIH

A
  • roževinasta kožna tvorba, ki omogočajo organizmu konja normalen stik s tlemi.
  • Kopita so stalno izpostavljena velikim pritiskom (teža konja), ti pritiski pa so še posebej veliki, ko se konji gibajo.
  • V primerih optimalne oblike stoje konja so kopita vedno (vzdolžno in stransko) SIMETRIČNA, vsaka nesimetrija pa kaže na to, da je vsaj z eno od nog konja nekaj narobe.
  • Kopito je na zunaj sestavljeno iz kopitne
    stene, kopitnega podplata in kopitne strele.
  • Stena in podplat služita primarno kot nosilec
    teže, medtem, ko je funkcija kopitne strele
    predvsem enakomerna blažitev in
    razporeditev večjih sil, ki delujejo na kopito.
  • Kopito navznoter sestavlja kopitna roževina
    (kot jo vidimo) in usnjica iz katere raste
    kopitna roževina.
  • Kopitna roževina naj bi
    bila obenem trdna in prožna, kar ji
    zagotavlja – v optimalnih pogojih – njena
    posebna struktura.
  • Kopita med prestopanjem in gibanjem
    “diha” oziroma se stalno zmerno stransko
    razteza in krči.
306
Q

Kopitna roževina za kvalitetno rast potrebuje

A
  • hranila
  • pravilni količini in razmerje kalcija ter fosforja,
  • dobro izkoristljive oblike
    mikroelementov (cink, baker, žveplo…),
  • biotin in
  • različne aminokisline
307
Q

ali so kopita občutljiva’

A
  • Kopita so zelo občutljiva na različne
    težave in fiziološka neravnovesja v
    organizmu, kar kažejo z nastankom
    vzdolžnih črt.
- Te črte lahko nastanejo na enem
kopitu (poškodba ali flegmona noge)
ali pa na vseh kopitih hkrati
(vročinska stanja, kolike, druge
sistemske bolezni),
- žal pa nam kopita te spremembe pokažejo šele mesec ali dva potem, ko so se
zgodile
308
Q

kako rastejo kopita?

kaj negativno vpliva na rast kopit?

A
  • Rast kopit je precej intenzivna, saj kopitna roževina raste: (konji - 600
    kg t.t.)
    *ca. 0,8-1,2 cm na mesec v spomladansko-poletnem času
    *in 0,4-0,8 cm na mesec v jesensko-zimskem času.
  • To praktično pomeni, da stena kopita preraste v 6-9 mesecih,
  • medtem, ko podplat preraste v 1-2 mesecih.
  • Na rast kopit oziroma kopitne roževine negativno vplivajo:
  • genetski dejavniki
  • napačna obdelava kopita (bositev, obrezovanje, kovanje)
  • prehranski dejavniki (uporaba velikih količin žit, neuporaba mineralno-vitaminskih dodatkov…)
309
Q

Suha, razpokana in krušljiva kopita

kateri ukrepi so potrebni?

A
  • o konj med kovanji predvidoma večkrat izgubil podkev
-  zmanjšati (prenehati) je potrebno
uporabo žit (npr. oves, ječmen,
pšenica, triticale, koruza)
- in otrobov (npr. pšenični otrobi,
pšenična krmilna moka) v krmnem
obroku – in jih nadomestiti s krmili
za konje
  • uporabljati je potrebno mineralno-vitaminski
    dodatek za konje (morda nekaj tednov 120- 140%predpisane dnevne količine, kasneje pa
    predpisano dnevno količino)
  • uporabljati je potrebno prehranske dodatke, ki spodbudijo rast kopit
  • v dnevni krmni obrok vključiti npr. sončnice (cela zrna) ali pa postopoma 50-100 ml rastlinskega olja
  • na prizadeta kopita redno nanašamo kopitno mazilo

Enak “tretman” je pogosto učinkovit tudi pri
gnilobi kopitne strele.

310
Q

torej kaj je bistvo večine napak povezanih s krmo.?

A

ne poznavanje anatomije gastro-intestinalnega trakta in osnovne
fiziologije prebave

311
Q

napake v prehrani

A
  • Napake v sestavi obroka
  • Slaba kakovost krme
  • Napake pri pripravi krme
  • Napake v krmljenju
312
Q

Napake pri sestavi obroka s posledicami v

prebavilih

A

• Obrok reven na surovi vlaknini
- nabiranje grud v želodcu, napake v vrenju, želodčni in črevesni katar, napenjanje, prenapetost želodca

• Enostranska uporaba vlaknaste krme slabe kakovosti
-obstipacije v debelem črevesju

• Krma, ki povzroča napenjanje: zelo mlada trava, leguminoze, detelje, lucerna, zelje, ohrovt, jabolka, kruh
- obstipacije v debelem črevesju

• Prevelike količine magnezija in fosforja v obroku
- črevesni kamni

• Plesniva krma
-krči v črevesju, napenjanje, ruptura črevesja, vnetja črevesne sluznice, ELEM, laminitis

• Nezadostno dozorelo seno ali oves
-vnetja v prebavilih

• Pregreta zelena krma
- napenjanje

• Gnila ali zmrznjena krma
- vnetja v prebavilih

• Umazana krma, polna peska in zemlje
- peščena kolika, vnetja

• Prekratko narezana slama (pod 3 cm)
- obstipacije v debelem črevesju

• Prekratko narezana trava
- obstipacije

• Velika količina suhih pesnih rezancev
- napenjanja želodca, če jih je pa preveč pa celo do rupture želodca

313
Q

Napake v tehniki krmljenja

A
  • Prevelika količina krme naenkrat
  • Časovno neenakomerno razporejanje krmljenja
  • Nenadzorovan dostop do močnih krmil
  • Hitra zamenjava krme
  • Premočna obremenitev neposredno po krmljenju
  • Premajhna obremenitev pri bogatem krmljenju
  • Napake v oskrbi z vodo
314
Q

Nutriciska ocena

A

• Ker so energetske potrebe klinično bolnega konja ocenjene na
podlagi podatkov drugih živalskih vrst, je potrebno reakcijo na
prehransko podporo temeljito nadzorovati.
- Priporočljivo je spremljati
telesno maso in kondicijsko oceno vsaj enkrat tedensko, saj nam
koristi za dolgoročna ocenjevanja.

• Če ni dostopne tehtnice za velike živali, je priporočljiva uporaba
traka za merjenje mase.
- Tega je potrebno namestiti vedno na isto
mesto, da ugotovimo spremembe mase živali v določenem časovnem
obdobju.
- Sprememba merilnega mesta za nekaj centimetrov
kranialno ali kavdalno lahko vodi v odklon od prave mase za 25 do
50 kg.

• Če je izguba telesne mase večja kot 10 % oz. če je kondicijska
ocena za 1 točko nižja, v relativno kratkem času (1 do 2 tedna), je to
pokazatelj, da konj potrebuje dodatno prehransko podporo.

• Ustreznost vnosa proteinov in energije se lahko oceni tudi s pomočjo
merjenja krvnih trigliceridov, albuminov in celokupnih proteinov

315
Q

kateri deli telesa so predvsem pomembni pri konjih?

A

kosti, tetive

316
Q

koliko sline, žolča iztrebkov izl,oča konj?

A
  • Izločanje sline: poniji : 15-20 L , večji konji: do 50 L
    • Žolčnik izloča 300g na uro
    • Iztrebki: 15-23 kg ; okoli 6kg sečnine
317
Q

ČAS PREHODA KRME SKOZI PREBAVILA je poemmbno za kaj?

A
  • Pomembno za poskuse, da vemo kdaj merit

- Tudi za razna bolezenska stanja pomembno

318
Q

kdaj lahko pride do torzije slepega črevesja?

A

Če je slepo črevo napolnjeno s plini, se lahko dvigne in zasuka

319
Q

kdo ej dlje časa poniji, mali konji ali veliki konji?

A

poniji, mali konji

320
Q

ali ima konj predželodce?

A

ne

321
Q

koliko L vod epopoijejo šprtni konji?

A

50-80L vode

322
Q

zakaj plesnenje ni dobro?

A

ker se izločajo toksini

323
Q

Kaj je mešanica maash?

A

*žita se zameša ,prelije s toplo vodo, dodani so še akkšni dodatki (npr. laneno seme - prej ga je treba še kuhat, ekr vsebuje cianide)

324
Q

prehrana pleenskih žrebcov

A
  • Beljakovine za semenčece

Energijo da ima voljo za skaka

325
Q

koliko časa je breja kobila?

A

310-370 dni

326
Q

kaj vpliva na razmerje calcij fosfor- katero krmilO?

A
  • otrobi

- žito

327
Q

Slo avtohtone pasme konj;

A
  • Lipicanec
    • Slovenska hladnokrvna pasma
    • Posavski konj
328
Q

ustanovitev kobilarne lipica

A

1580