USTVARJALNOST Flashcards
(14 cards)
1
Q
Ustvarjalnost
A
- Ustvarjalnost = kreativnost (creativity).
- Je zmožnost, da ustvarimo nekaj, kar je novo in primerno (Amabile, 1996; Mayer, 1994; Srića, 1999).
- “Nek proizvod ali rezultat lahko opredelimo kot ustvarjalen, če imamo opraviti z novostjo, primernostjo, uporabnostjo ali novo vrednostjo v določeni aktivnosti.” (Amabile, 1996)
- Amabile (1996) pravi, da je ustvarjalno tisto, kar je novo, različno in praktično (Srića, 1999).
- Je izviren odgovor človeka na (nove) razmere in probleme.
- Je konstruktivna prilagoditev na spremembe v samem sebi in v okolju.
- Vključuje ustvarjanje novih izdelkov, modelov, okoliščin, razmer in odnosov.
2
Q
Proces nastajanja novih zamisli in pomen
A
- Je proces nastajanja in uresničevanja novih zamisli v modelih, načrtih, teorijah, odločitvah, storitvah, izdelkih, dejanjih, medsebojnih odnosih in sporazumevanju, umetniških stvaritvah (Mayer, 1994).
- Pomembna je tako na ravni posameznika (rešitve vsakdanjih problemov ter zviševanje kakovosti življenja) kot tudi družbe (vodi do originalnih rešitev problemov preživetja in pomembno pripomore pri napredku človeškega znanja in razumevanja).
3
Q
Proces ustvarjalnosti – Priprava in Inkubacija
A
- Ustvarjalnost je proces, sestavljen iz različnih korakov oziroma faz (prepletanje), ki trajajo različno dolgo (Creek, 1997; Mayer, 1994, Srića, 1999; Trstenjak, 1981).
- Priprava: To je čas, ko ima oseba problem ali nalogo (identifikacija problema), ki jo skuša rešiti, vendar brez uspeha. Vzporedno že nastopi faza čustvene blokade – občutek, da se problema ne da rešiti.
- Inkubacija: Stanje ustvarjalnega premora, naloga je postavljena na stranski tir in oseba o njej ne razmišlja (pogosto). Problem navidezno opusti, a ga v podzavesti analizira neodvisno od volje (rečemo, da je treba prespati)
4
Q
Proces ustvarjalnosti – Iluminacija in Verifikacija
A
- Iluminacija (rešitev), inspiracija oz. preblisk: Trenutek odkritja ali nastanka ideje, s katero se reši problem. Tak preblisk se pojavi nepričakovano; z njim se odkrije rešitev problema in dobi energijo ter voljo za delo. Preblisk moramo vedno napisati (narisati), saj je po naravi kratkotrajen in neobstojen (ga lahko hitro pozabimo).
- Verifikacija oz. potrditev (preverjanje): Ko je rešitev problema dokončno obdelana, npr. ko je slika končana ali knjiga napisana. Prične se s preizkusom in z vrednotenjem ter se konča z realizacijo, uresničitvijo – uporabiti v praksi (potrebno je preveriti, ali rešitev res deluje).
5
Q
Ustvarjalna aktivnost in njena uporaba v DT
A
- Ustvarjalna aktivnost je aktivnost (s področja ustvarjalnosti), ki vključuje domišljijo in ima (lahko) nov, vreden izdelek. Izdelek je lahko konkreten (slikanje, pisanje) ali pa gre za novo, originalno idejo, storitev, niz misli.
- Delovni terapevti (DTh) v procesu obravnave uporabnikov lahko uporabljamo aktivnosti s področja ustvarjalnosti:
- Za namen ocenjevanja.
- Še pogosteje kot aktivnost, s katero se dosega cilje obravnave.
- Kot uporabnikove okupacije.
- Ustvarjalne aktivnosti so enakovredne ostalim, cilje lahko dosegamo z uporabo katerekoli uporabniku primerne aktivnosti.
6
Q
DT in ustvarjalnost – Vpliv in tradicija
A
- Ustvarjalnost je velik in pomemben dejavnik v procesu DT, saj vpliva na stopnjo in kvaliteto posameznikovega delovanja na vseh življenjskih področjih (Creek, 1997, Atkinson & Wells, 2000), s tem pomembno prispeva k boljši kakovosti življenja.
- Uporaba ustvarjalnih aktivnosti/okupacij ima dolgo tradicijo v delovnoterapevtski obravnavi (pogosto aktivnosti, ki vključujejo ročne spretnosti, v začetku so se uporabljale predvsem na področju motenj v duševnem zdravju).
- Ustvarjalne aktivnosti/okupacije so neposredno povezane z dobrim počutjem in pomembne za zdravje skozi vse življenje (La Cour et al., 2005).
7
Q
Vrednost ustvarjalne aktivnosti
A
- Vsakodnevna ustvarjalnost je dobra za posameznikovo zdravje (Runco & Richards, 1997); ustvarjalnost je dragoceno orodje, ki spodbuja v procesu zdravljenja.
- Vrednost ustvarjalne aktivnosti v DT obravnavi je pravzaprav znotraj procesa njene uporabe (Steward, 1996), torej v samem nastajanju npr. nekega ustvarjalnega izdelka.
- Ustvarjalna sposobnost vpliva na stopnjo in kvaliteto aktivnosti na vseh področjih življenja: dnevnih aktivnosti, delu, igri, prostem času, sodelovanju v družbi.
8
Q
Pristop obravnav z ustvarjalnostjo
A
- Pristop obravnav z ustvarjalnostjo (approach of creative therapies) potrjuje ustvarjalnost posameznikov, vključenih v terapijo, na dva načina:
- Izkorišča ustvarjalnost (ustvarjalni potencial) vsakega posameznika kot komponento terapevtskega procesa.
- Pospešuje razvoj te ustvarjalnosti (Stein & Cutler, 1998).
- Preko ustvarjalne aktivnosti si prizadevamo olajšati stanje posameznika in uporabiti njegovo notranjo dinamiko v povezavi z ustvarjalnim medijem kot orodjem za razvijanje občutka samega sebe in doseganje terapevtskih ciljev.
9
Q
Cilji uporabe ustvarjalnih aktivnosti v DT
A
- Ustvarjalne aktivnosti se uporabljajo (tako kot druge aktivnosti) za doseganje želenih rezultatov (ciljev) DT obravnave, kot na primer:
- Izboljšanje na področju okvare, prizadetosti, oviranosti.
- Omogočanje osebi, da izpolnjuje svoje vloge v življenju in izvaja vsakodnevne okupacije oz. aktivnosti.
- Stimuliranje spretnosti osebe (Creek, 1997) – motorične, procesne, komunikacijsko-interakcijske (se razvijajo, ohranjajo).
- Pomoč osebi pri doseganju novih spretnosti, ki se lahko razvijejo v prijetne (socialne) aktivnosti, s katerimi se lahko ukvarja v prostem času.
- Za ocenjevanje in meritve (Holder, 2001).
- Omogočanje spontanosti.
- Gradnja zaupanja in samozavesti, samopodobe.
- Dvig osebnih potencialov, samozavedanje.
- Okrepitev zavednosti sebe, okolice.
- Svobodno sprejemanje odločitev in idej.
- Izražanje lastnih občutkov, čustev, konfliktov.
- Spodbujanje domišljije.
- Učenje.
- Sprostitev.
10
Q
Tehnike ustvarjalnih aktivnosti in vloga DT
A
- Kot ustvarjalno aktivnost DTh lahko uporablja različne tehnike (medije): likovne, glasbene, gibalne in dramske umetnosti.
- Temeljijo na doseganju terapevtskega cilja.
- Na ta način je DTh oseba, ki skupaj z uporabnikom izbere in uporablja specifično(e) aktivnost(i), da izboljša njegovo delovanje, da vzdržuje njegove življenjske sposobnosti ali da prepreči razvoj problemov, kar vodi v čim bolj samostojno izvajanje vsakodnevnih aktivnosti in dvig kakovosti življenja.
- Preko ustvarjalnih aktivnosti uporabnik dobiva izkušnje, pridobiva ali ohranja spretnosti, prepoznava svoje reakcije, se prilagaja, oblikuje, dviguje samozavest, in tako dosega cilje obravnave (navedeni predhodno).
11
Q
Pomen ustvarjalnosti v vsakdanjem življenju in za DT
A
- “Ustvarjalnost ima moč, da spremeni nevednost v naših življenjih, pa naj z njo barvamo, rišemo, pišemo, pojemo, delamo ali se igramo, pa tudi, če le razmišljamo z njo.” (Hasselkus, 2002)
- Ta moč pa je lahko prav tako povezana z običajnimi okupacijami vsakodnevnega življenja (Hasselkus, 2002) oziroma z opravljanjem določenega poklica.
- Delovni terapevt (DTh) mora biti pri svojem poklicu tudi sam ustvarjalen (v celotnem procesu DT obravnave).
12
Q
Domen DT: Okupacije, kontekst, vzorci izvajanja, spretnosti izvajanja, uporabnikovi dejavniki
A
- Okupacije: Osnovne (osebne) dnevne aktivnosti (DA), Širše dnevne aktivnosti (ŠDA), Skrb za zdravje, Počitek in spanje, Izobraževanje, Delo, Igra, Prosti čas, Sodelovanje v družbi.
- Kontekst/Okoliščine: Okoljski dejavniki, Osebni dejavniki.
- Vzorci izvajanja: Navade, Rutine, Vloge, Rituali.
- Spretnosti izvajanja: Motorične spretnosti, Procesne spretnosti, Socialno-interakcijske spretnosti.
- Uporabnikovi dejavniki: Vrednote, prepričanja, duhovnost, Telesne funkcije, Telesne zgradbe.
13
Q
Gib - gibalne aktivnosti (dodatek k ustvarjalnosti)
A
- Gibanje je ena najosnovnejših človekovih potreb – brez gibanja ni življenja.
- Je temeljna sestavina človekovega obstoja in dogajanje v času in prostoru.
- Instrument – izrazno sredstvo človekovega gibanja je njegovo telo.
- Obstaja medsebojna odvisnost telesnih in duševnih dogajanj – vzajemno vplivata eden na drugega.
- Človekovo gibanje proučuje veda kineziologija.
14
Q
Pomen gibalno-plesnih aktivnosti v DT
A
- Omogočajo neposreden in iskren izraz čustev, sprostitev tenzije.
- Spodbuja samoiniciativnost, komunikacijo in interakcijo.
- Omogoča integracijo telesnih in duševnih procesov.
- Izboljšuje telesno shemo, držo, oblikovanje telesa.
- Omogoča občutenje uspeha in zadovoljstva.
- Omogoča integracijo notranjih in zunanjih dražljajev.
- Izboljšuje spretnosti, kot so koordinacija v hoji, ravnotežje in prostorska orientacija.
- Gibalno-izrazne aktivnosti (terapijo) kot obliko aktivnosti v Sloveniji uporabljajo tudi nekateri delovni terapevti, predvsem na področju motenj v duševnem zdravju.
