Kolokvij Flashcards
(110 cards)
1
Q
Cesarske konstitucije naštej
A
-
- edikt
- dekret
- reskript
- mandat
2
Q
edikt
A
splošna norma celotnemu ljudstvu (najbolj primerljiv z današnjim pojmom zakona, ker ureja neko pravno razmerje za naprej in velja za vse)
3
Q
dekret
A
sodba, ki jo je treba upoštevati v vseh naslednjih enakih primerih
4
Q
reskript
A
odgovor na vprašanje, katero pravo je veljavno
5
Q
mandat
A
navodilo državnemu uradniku ob nastopu njegove službe
6
Q
usus fori
A
raba (praksa) sodišč‘ v situaciji pravnega partikularizma in pravnega pluralizma, kjer sodišča niso izrecno vezana ne na sodni precedens (v situaciji odsotnosti rednega instančnega sodstva) in ne na postavljeno pravo, saj ima pravilo partikularnega prava prednost, postavljeno pravo pa tudi ne ureja izčrpno v smislu sistema vseh pravnih področij (pri nas vse do 19. st.)
7
Q
judikatura
A
sodna praksa, judikati so izreki (ius dicere!) sodišč zlasti na višjih stopnjah, imenovani tudi sodni precedensi, ki nato vežejo nižja sodišča v prihodnjih odločanjih v podobnih konkretnih primerih.
8
Q
šparta glavni organi
A
-
- Apela (zbor vseh polnoletnih spartiatov),
- evforat (nadzorni svet) in
- geruzija (svet starcev).
- Polis sta pa vodila dva kralja.
9
Q
atene glavni organi
A
-
- • O skupnih zadevah odločajo na zborih (najvišjo oblast v državi EKLESIA - polnoletni svobodni meščani)
- sodno oblast je imela Heliea
- in upokojeni člani najvišjih organov AEROPAG
10
Q
mos maiorum
A
običajno prvo prednikov
11
Q
mos regionis
A
lokalno običajno pravo
12
Q
mos iudicorum
A
običajna pravila, ki so se izoblikovala v praksi sodišču
13
Q
v katerem obdobju imamo župe
A
770 (Kremsmünrska listina) do 19.stol
14
Q
arengo
A
-
- langobarski izor besede
- zbor iz dekanov (Beneški slo)
15
Q
območje beneške slo
A
dolini
- landarska
- mjerska
16
Q
banka
A
sodni zbor
17
Q
gastald
A
ima upravno oblast
18
Q
najbolj razvita avtonomija
A
beneški slo
19
Q
najbolj razvita avtonomija na kranjskem
A
ljubljana
20
Q
soseska
A
skupnost kmetov enega (več če je pripadajo večim gospodom) gospostva
21
Q
župa
A
skupnost prebivalcev ene ali več sosesk
22
Q
ius proprium
A
partikularno pr
23
Q
mestni statut
A
-
- prviloma obalna mesta, izjema: Ptuj
- mesta sprejemajo pravila sama (do Beneške nadoblasti)
- ureja razmerja mesta na vznoter
24
Q
mestni privilegiji
A
-
- celinska mesta
- podelil mestni gospod
- pravice in dolžnosti
- ureja razmerja mesta na vzven
25
komun
pravna skupnost meščanov, ki razvije sb+vojo avtonomijo (voljene organe)
26
Vrste obmorskih (istrskim mest)
-
- civitates: v teh mestih škofov sedež
- castrum: mesto brez škofovskega sedeža
27
komunalno gibanje
proces nastajanja širših plasti svobodnega mestnega prebivalstva ki se uravno osamosvaja
vrhunec: mestna dr (beetke, dubrovnik)
28
mestni ager
mestno upravno ozemlje okoli mesta
29
mestno plemstvo
patriciji
30
zemljiška pravda
mestni davek
31
tujski arest
pravica meščanov da sodijo nemeščanu po njihovem pravu če jim dolguje
ne velja statuta mixta
32
notranji svet
najpremonejši meščani
33
lj, sist zavor in ravovesij
sistem mutacij
34
vicedom
upravitelj komornega premoženja
35
gospodarske pravice mesta do
-
- obvezne poti
- skladiščenja
- obmilja
- tedenskega sejma
36
nadrejen mestnim org je
vicedom
37
soc status prebivalcev mest
-
- meščani
- gostači
- dninarji
38
ius resistendi
pravica do upora
39
deželni glavar
namestnik deželnega gospoda
40
svobodno deželno plemstvo
deželani
41
od zgoraj navzdol
vojvodine
42
od spodaj navzgor
dežele
43
avtonomija
pravni položaj skupnosti ki ima v okviru lastnih org pravico soodločati o bistvenih zadevah (javna oblast-sodstvo,uprava)
44
deželni privilegij
=privilegij plemstva
45
privilegij de non avocando
nepodsodnost cesarske oblasti
prva faza predaje sodne oblasti
46
na hubah so kmetje ločeni na
-
- nesvobodnjake
- svodobine
47
imunitetne pravice
privilegiji
tako ozemlje=IMUNITETNO OZEMLJE
48
regalne pravice
-
-soditi prebivalcem na njihovem ozemlju
•nekateri zemlj.gospodi pravico do krvnega=deželskega sodstva
- ustanavljanje mest in trgov
- kovanje denarja
- vojska
49
kolizijske norme
pravila: po katerem pravu se sodi
- statuta personalia
- statuta realia
- statuta mixta
50
ZSL
zakon sodni ljudem
korpus določb spisan v stari cerkveni slovanščini
ni vernakular
51
navadno ali ogradno zemlj gospostvo
-
- dvor
- huba
- nerazdeljeni svet
- druge rente
52
vrhovno lastništvo
dominus directum
53
stvar razpade na (po Akurziju)
donos in substanco
54
ključni polit-terit pojmi zgodnjega fevdalizma
-
- gentilne knežvine: zgodni sr vek
- grofije in mejne grofije: čas Frankovske dr
- vojvodine in mejne krajine: čas SVRces
- dežele: 13.-začetek20. stol
55
rota
prisega
56
zakonik
oseba ki ve kaj je pravo
57
slovanski posebni sodni postopek
triadni-poseže 3oseba
ne omogoča mašč ali spravnine
58
sodna oblast =
jurisdikcija
59
ritus gentis
način prehoda oblasti
60
izpoved po katerem pravu živiš
professio iuris
61
osebno načelo
ius originis
62
privilegirane plasti Karantancev
-
- knežja rodbina ≠knez
- kosezi
- prvaki
63
družbena rzslojenost Karantancev pred fevda
-
- privilegirani
- svobodnjaki: župani, vodijo župe
- hlapci: stroselci (vlahi) že prej pokristjanjeni
64
stirps regia
dednost knežje časti v okviru 1 rodbine
65
najpomemb listinski vir Karantacev
Konverzija
66
posebni funkcionarji
leges periti
67
fn zborov (pri gentes)
-
- politična(vojna mir, izbira vladarja)
- upravna(dajatve)
- sodna (sprejme/potrdi pravo)
68
pogoj za gent.knež
redne dajatve
69
constitutio
post. pr. rimskih vladarjev
70
zaton RI
s patrimonializacijo
71
gens
pol ljudstvo
72
elementi gens
-
- placitum gentis - oblastni rg
- partia gentis- ozemllje
- leges et consuetudes gentis
73
razslovanje in izoblikovanje vodilnega sloja
predfevdalna dr
74
JK
institucije
digeste
codex iustinianus
75
kodeksi
-
zbirke ces pr
hermogenianus
gregorianus
76
ius edicendi
pravica do izdajanja ediktov
77
najvišji gr funkcionar
kozmos
78
vladarjeve splošne norme mezop
mišarum edikti
79
mezop obdobja
-
zg sum
akad
Novosum
isin-larsa in Ešnunna
Starobab
Hetiti Egipt
80
stela
kamnit spomenik
81
babilonska razslojenost
-
awilum svobodni polnopravni
mušken nepolnopravni svobod
suženj
82
šole
-
- racionalistična naravnopravna: Grotius, raum vir
- historičnopravna : Bodin Savingy
83
metafizični izvir
božanstvo/junak
84
subsumpcija
podreditev konkretnega dejanskega stanu abstraktnemu dejanskemu stanu, s čimer se na podlagi vrednostnega in logičnega sklepanja izpelje pravna odločitev ali sklep
85
silogizem
miselna operacija, s pomočjo katere sodišče ali upravni organ izpelje sklep o pravni posledici s primerjanjem spodnje premise, ki je ugotovljeni konkretni dejanski stan, z zgornjo premiso, ki je abstraktni dejanski stan
86
babtum
soni zbor
87
analogija
pravno sklepanje, pri katerem se pravna posledica, ki se nanaša na izrecno navedene dejanske stanove v pravnem pravilu, razširi na druge dejanske stanove, ki v pravnem pravilu niso izrecno omenjeni, a so jim v bistvenem podobni
88
kanon izvorno
odmerjenost, pravilo kot merilo
merilna palica (sumerci)
89
lex scripta
pravilo kot popolna pravičnost“
90
legis periti
poznavalci prava
91
legis periti bolj vredni zaupanja kot lex scripta
yes
92
ho thesmos
kar je postavljeno
93
obvezna pesem
carmen necessarium
94
formalno veljavno pravo (Cicero)
-
- zakoni
- plebisciti
- senatovi sklepi
- ces. konst
- edikti
- odg pravnih strokovn
95
prva kodif
Lex Romana Visighotum
96
gens sebe dojemali kot skupnost
-
- istega izvora
- istega prava
- sveti mir
- člani lahko poročajo
97
kdaj. ni več maščevanje
ko gre del odškodnine vladarju
98
vrste prisege
-
- promisorična: za naprej
- asertorična: za nazaj
99
rovaš
palica za urezovanje glasov pri glasovanju za 2 opciji
100
grof
comes
-vojaški upravitelj
čas frnkovske dr
101
svobodni zajm
med plemiči
102
fevd osebni in stvarni vidik
-
osebni-vazalstvo
stvarni-beneficij
103
Akurzij-dominum
-
- utile-uživajoči lastnik
- directum-neposredni lastnik
- eminens-vadar
104
primer darovnice
imunitetni privilegij
105
privilegij de non evocando in de non apellando
-
- de non evocando: cesar poglobi patrimonializacijo
- de non appelando: zadnja stopnja cesarjeve predaje sodne oblasti nad plemstvom dezelnemu knezu
106
edikt podoben danasnjim zakonom ker
ureja nazmerja na splosno in na novo
107
mestna veča je večja kot
mestni svet
108
soseska=
srenja
109
komunalno gibanje
Prisvajanje javne oblasti mesta ne le nad mestom, temveč tudi okolico na račun mestnega gospoda. Značilno za obalna/kontinuitetna mesta.
110
kapitularji
-
- capitularia de legibus addenda (izpopolnjujejo ali spreminjajo plemenska prava)
- capitularia per se scribenda (splošni samostojni kapitularji, posvečeni upravnim zadevam in veljajo za celotno Frankovsko državo).
•npr Capitulare de villis
