2. letnik 2. test Flashcards

1
Q

Kdo je začel umeščati škofe s predajo insignij?

A

Oton I. iz saške dinastije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Zakaj je bila potrebna prenova cerkve? (i.b.)

A
  • duhovniki so se predajali posvetnim užitkom
  • cerkvene služe so bile naprodaj
  • duhovniki niso imeli primerne izobrazbe
  • duhovniki so se poročali in imeli otroke
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako imenujemo gibanje, ki je želelo papežu vrniti položaj?

A

Clunyjsko reformno gibanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj je Clunyjsko reformno gibanje zavračalo?

A
  • simonijo
  • nepotizem
  • investituro
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je Clunysko reformno gibanje zagovarjalo?

A

Celibat -prepoved poročanja in spolnih odnosov duhovnikov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kdo je najodločneje podprl Clunyjsko reformno gibanje?

A

Papež Gregor VII.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kateri vladar je še naprej umeščal škofe, kljub točkam o privilegijih papeštva?

A

Henrik IV.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj je investiturni boj?

A

Konflikt med cesarjem Henrikom IV. in papežem Gregorjem VII. o tem, kdo naj izbira škofe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj je Dictatus Papae? (1075)

A

Papež želi biti pod Bogom in nad cesarjem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kako se razreši investiturni boj?

A

Papež cesarju odvzame vpzemljo in odveže vse kristjane zapriseg, ki so mu jih dali.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kaj stori Henrik po tem, ko je izobčen?

A

Odpravi se v Canosso, kjer tri dni na mrazu prosi odpušanja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Je po poti v Canosso stvar rešena?

A

Ne, saj izvolijo protikralja, Henrik IV. nima več takšne moči.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kdo dokončno razreši spor med papežem in kraljem?

A

Henrik V., ko leta 1122 podpiše Wormski konkordat

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj so bili pogoji Wormskega konkordata?

A

Kralj se je odpovedal umeščanju škofov, ohranil oa je njihovo umeščanje na državna posestva. Cerkev je postala neodvisna od posvetne oblasti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

So papeži po podpisu Wormskega konkordata imeli mir?

A

Ne, saj so se sredi 12. stoletja pojavila prva krivoverska gibanja - herezije. Cerkev je osnovala inkvizicijska sodišča.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj je absolutizem?

A

Oblika vladanja, pri kateri ima vladar neomejeno oblast.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Katere spremembe so pripomogle k prehodu v absolutizem?

A

Gospodarske, družbene, vojaške, politično-upravne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Katere so gospodarske spremembe, ki so vodile v razvoj absolutizma?

A

Uveljavljanje denarnega gospodarstva, rast trgovine, kopičenje dragih kovin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Katere so družbene spremembe, ki so vodile v razvoj absolutizma?

A

Vzpon meščanstva, slabenje plemstva, kmečki upori

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Katere so vojaške spremembe, ki so vodile v razvoj absolutizma?

A

Uveljavitev plačane najemniške vojske, številne vojne, nove vrste orožja, nove vojaške tehnike

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Katere so politično-upravne spremembe, ki so vodile v razvoj absolutizma?

A

Odpravljanje fevdalne razdrobljenosti, zavezništvo meščanstvo-vladar, novi davki, povečana vloga plačanega uradništva

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kdo je prvi začrtal idejo suverenosti in kakšna načela je razvil?

A

Jean Bodin je razvil načela absolutne monarhije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Po čem bi se naj zgledoval suveren vladar (Bodin)?

A

Po božjem in naravnem pravu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Preko česa je absolutni monarh uveljavljal svojo avtoriteto?

A

Preko državnega uradništva, Cerkve in vojske

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

V fedalno razdrobljeni Franciji jim je v 13. stoletju uspelo vzpostaviti ____________ _______ .

A

centralno oblast

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Katera prelomnica je vodila v vzpostavitev centralne oblasti v Franciji?

A

Stoletna vojna z Anglijo, v kateri so zmagali Francozi, na oblast je prišla dinastija Valois.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Kaj se je v 16. stoletju uveljavilo v Franciji?

A

Centralistična ureditev z absolutnim monarhom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Zakaj se je absolutizem v Franciji obdržal dlje kot v Španiji?

A

Ker se je počasneje uvajal

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Kdo velja za utemeljitelja absolutizma v Franciji?

A

Kardinal Richelieu, prvi minister kralja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Kdo je bil naslednik kardinala Richelieuja?

A

Kardinal Mazarin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Kaj je naredil kardinal Richelieu?

A
  • centraliziral oblast
  • nehal sklicevati stanove
  • uvedel stalno vojsko
  • bil uspešen v tridesetletni vojni
  • oslabil Habsburžane
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Kaj je regentstvo (+primer)?

A

Regentstvo je položaj osebe, ki začasno opravlja vlogo vladarja zaradi nezmožnosti, mladosti vladarja. Kardinal Mazarin je prevzel vodenje države, ko je bil Ludvik XIV. star štiri leta.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Kaj je storil Ludvik XIV. po smrti kardinala Mazarina?

A

Ukinil je prvega ministra in se imenoval za absolutnega vladarja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Pod katerim vzdevkom še poznamo Ludvika XIV.?

A

Sončni kralj - predstavlja središče

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Kaj je v času svojega vladanja storil Ludvik XIV.?

A
  • povečal vojsko zaradi številnih vojn
  • finančni minister Colbert je uvedel merkantilizem
  • nove trgovske poti, carine
  • zgradil dvorec Versailles
  • vzpostaviti želel versko enotnost (preganjal Hugenote)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

V kakšnem stanju je bila Francija po smrti Ludvika XIV.?

A

Na robu bankrota

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Kaj je merkantilizem?

A

Merkantilizem je načrtna gospodarska politika, ki povečuje izvoz in omejuje uvoz: visoke carine, trgovske poti, izboljšan sistem pobiranja davkov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Kdo je naseljeval ozemlje Anglije po umiku Rimljanov?

A

Briti, Angli in Sasi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Zakaj je leto 1066 prelomno?

A

Takrat pride do bitke pri Hastingsu, kjer Viljem I. Osvajalec premaga anglosaškega kralja Harolda in združi angleško ozemlje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Kako je Viljem I. Osvajalec preprečeval vzpon vazalov?

A

Podeljeval jim je razdrobljeno zemljo in s tem preprečeval njihovo krepitev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Kje je bil okronan Viljem I. Osvajalec?

A

V Westminstrski opatiji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Katera dinastija je zavladala v Angliji v 12. stoletju?

A

Dinastija Plantagenet

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Katera brata sta vladala v času vladavine dinastije Plantagenet?

A

Rihard Levjesrčni, po njegovi smrti pa njegov brat John Lackland / Ivan Brez dežele

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Kaj je moral podpisati Ivan Brez dežele in zakaj?

A

Vazali so dobivali moč in želeli še več, zato je kralj bil prisiljen podpisati Veliko listino svoboščin (Magna carta Liberatum)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

Kaj je Velika listina svoboščin / Magna charta liberatum in kaj je zapisano?

A

Zametek demokratične ureditve. Kralj je lahko poiral davke le s soglasji baronov, kasneje tudi nižjega plemstva. Oblikoval se je Veliki svet.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

Kaj je vodilo v to, da je na oblast prišla dinastija Tudor?

A
  • številne vojne
  • izgubljena stoletna vojna s Francijo
  • vojna med družinama Lancester in York (vojna dveh rož)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

Kdo je bil glavni predstavnik dinastije Tudor in kaj je storil?

A

Henrik VIII., ki je Angleško cerkev ločil od Katoliške

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

Kdo so bili trije nasledniki Henrika VIII.?

A
  • Edward VI.
  • Marija I. Katoliška (poročena s Filipom II.)
  • Elizabeta I.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

Kaj je bilo v času vladavine Elizabete I.?

A

Anglija je dosegla stabilnost, zato to obdobje imenuje elizabetinska ali zlata doba

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

Kdo je nasledil Elizabeto I.?

A

Umrla je brez potomcev, zato jo je nasledil Jakob I. iz škotske dinastije Stuart

51
Q

Kaj je v času vladanja storil Jakob I.?

A
  • povezal Škotsko in Anglijo v personalno unijo
  • brez soglasja parlamenta povečal davke
52
Q

Kdo je bil Karel I. in kaj je storil?

A

Sin Jakoba I.
- povečeval davke brez soglasja parlamenta
- zavrnil Petiijo o pravicah
- razpustil parlamet
- zavladal sam
- v času državljanske vojne preganjal nasprotnike Anglikanske cerkve

53
Q

Kaj je vsebovala Peticija o pravicah (1628)?

A
  • nobena obdavčitev brez privoljenja parlamenta
  • nedotakljivost osebne svobode
  • nobenega zapora brez navedbe tehtnega razloga
  • vlada odgovorna parlamentu
54
Q

Kdaj se je v Angliji pričela državljanska vojna in kdo je zmagal?

A

Leta 1642. Nad rojalisti so zmagali uporniki s Oliverjem Cromwellom na čelu.

55
Q

Kaj je po zmagi storil Oliver Cromwell?

A
  • razpustil parlament
  • razglasil republiko
  • vladal kot vojaški diktator
  • 1645: usmrtitev Karla I.
56
Q

Kaj se je dogajalo po Cromwellovi smrti?

A

Ponovno so želeli vzpostaviti monarhijo. Ker sta Karel II. in Jakob II. želela vzpostaviti absolutizem je prišlo do razkola v parlamentu in nastali sta dve politični stranki.

57
Q

Kateri stranki sta nastali po razkolu v angleškem parlamentu?

A

Torijci: visoko plemstvo, zagovarjali krepitev kraljeve oblasti
Vigi: meščanstvo, zahtevali podreditev kralja parlamentu

58
Q

Kaj je slavna revolucija in kdaj se je zgodila?

A

Zgodila se je leta 1688, ko so izgnali Jakoba II., kar je prva menjava oblasti brez prelivanja krvi.

59
Q

Kdo je prišel na oblast po Slavni revoluciji?

A

Viljem III. Oranski, ki so ga izbrali. Podpisati je moral Listino o pravicah.

60
Q

Kaj je zapisano v Listini o pravicah (Bill of Rights)?

A
  • svoboda govora v parlamentu
  • razveljavljanje in izvajanje zakonov samo s privolitvijo parlamenta
  • pobiranje davkov samo s privolitvijo parlamenta
61
Q

Naselje, ki je imelo pravico do tedenskega sejma, je veljalo za _____ .

A

trg

62
Q

Naselje, ki je imelo poleg pravice do tedenskega sejma tudi pravico do obzidja, je veljalo za ________ .

A

mesto

63
Q

V zgodnjem srednjem veku večina mest propade, novi val ustanavljanja se začne v ____ stoletju.

A

12.

64
Q

Kako so si zemljiški gospodje zagotovili dohodke?

A

Na svojih ozemljih so ustanavljali mesta in jim podeljevali posebne pravice. Tako so postali mestni gospodje.

65
Q

Kaj so bile najpomembnejše pravice meščanov?

A
  • osebna svoboda
  • sejmi
  • oborožena obramba in obzidje
  • trgovske poti
66
Q

Kdo je še vodil mesto poleg mestnega gospoda?

A

Samouprava

67
Q

Kaj so delala mesta za izboljšanje svojega položaja?

A

Povezovala so se v mestne zveze (Hansa)

68
Q

Kdo je sestavljal mesto?

A

Mestni sodnik, mestni svet, meščani, drugi prebivalci

69
Q

Kje so običajno nastajala mesta?

A
  • iz tržnih in obrtniških naselij
  • ob pomembnih trgovskih poteh
  • na prometnih križiščih
  • ob prehodu čez reke
  • ob morju
70
Q

Katera so bila tri najmočnejša gospodarska središča?

A
  • Sredozemsko trgovsko območje
  • na severu Evrope
  • Champagna
71
Q

Po letu 1300 je sledila stagnacija mest. Zakaj?

A

Zaradi pomanjkanja denarja in nestabilnega trga

72
Q

Kaj je pospešilo ponovno rast mest?

A

Velika geografska odkritja

73
Q

Kako so bila mesta zaščitena pred tujo konkurenco?

A

Tuji trgovci so smeli trgovati le na debelo in v času sejmov.

74
Q

V kaj so obrtniki povezovali iste stroke?

A

V cehe

75
Q

Kaj so bile značilnosti cehov?

A
  • skupna nabava surovin
  • nadzor nad izdelki
  • nadzor nad življenjem
  • določanje števila članov
  • usposabljanje vajencev
76
Q

Kaj se je v času srednjega veka dogajalo z denarnim uradništvom?

A

Cerkev ga je prepovedala, zato so se v tem uveljavili Judje. Kristjani so na klopeh (banco) menjavali denar.

77
Q

Kaj je menica?

A

Je list papirja, ki je imel neko vrednost. Uporabljali so jo za prenašanje večjih vsot denarja.

78
Q

Kaj je kapitalizem?

A

Je družbeno-gospodarski red, ki temelji na kapitalu, svobodni delovni sili in tržišču.

79
Q

Kaj je vodilo v razvoj kapitalizma?

A
  • širjenje mest
  • specializacija proizvodnje
  • povečanje menjave
  • prevlada denarnega gospodarstva
80
Q

Kdo so bili prvi kapitalisti?

A

Trgovci, ki so trgovali na dolge razdalje

81
Q

Razloži založništvo

A

Lastnik kapitala oskrbuje delavca s surovinami in orodjem ter mu daje plačo, sam pa je lastnik izdelkov, ki jih nato proda. Sprva se je pojavilo v tekstilni industriji, kasneje v rudarstvu.

82
Q

Razloži manufakture

A

Plačani delavci izvajajo le posamezno fazo procesa. Takšna proizvodnja je hitrejša in bolj učinkovita.

83
Q

Kdaj je prevladovala trgovina in kdaj kmetijstvo?

A

Trgovina v 17. in 18. stoletju, v drugi polovici 18. stoletja so se obrnili h kmetijstvu

84
Q

Kaj so začeli delati vladarji v srednjem veku, ko so potrebovali več denarja?

A
  • odpravljanje mitnin in notranjih carin
  • spodbujanje proizvodnje
  • gradnje cest
  • poenotenje mer in uteži
85
Q

Kateri dve gospodarski teoriji sta se uveljavili v času absolutizma?

A

Merkantilizem in fiziokratizem

86
Q

Kdo je prinašal poznavanja sveta v Evropo?

A
  • trgovci
  • Vikingi
  • Marco Polo (Kitajska)
  • trgovanje z Mongolskim imperijem
87
Q

Kaj so bili vzroki za geografska odkritja?

A

Politični: iskanje novih trgovskih povezav aradi Osmanov
Gospodarski: širjenje trgovine
Verski: širjenje krščanstva
Avanturizem: želja po raziskovanju

88
Q

Kateri pogoji so omogočali geografska odkritja?

A
  • finančna pomoč vladarjev
  • nova tipa ladij
  • navigacijski pripomočki
  • portulanski zemljevidi
  • ognjeno orožje
  • spremenjen odnos do znanja
89
Q

Kdo je prvi začel s plovbami proti vzhodu?

A

Portugalski in španski pomorščaki

90
Q

Kateri pomorščaki so pluli proti vzhodu?

A

Henrik Pomorščak: organiziral prve odprave
Bartolomeo Diaz: pride do Rta dobrega upanja
Vasco da Gama: pride do Indije

91
Q

Kateri pomorščaki so pluli proti zahodu?

A

Krištof Kolumb: odkrije Ameriko
Ferdinand Magellan: gre okoli Zemlje
Pedro Cabral: pride v Brazilijo

92
Q

Kako sta se Portugalska in Španija dogovorili o razdelitvi novega ozemlja?

A

V Tordesilliasu sta sklenili sporazum in ozemlje razdelili po poldnevniku

93
Q

Kaj so bile posledice geografskih odkritij?

A
  • uničenje indijanskih kultur
  • pokristjanjevanje
  • uvažanje temnopoltih za delo v rudnikih
  • izmenjava dobrin
  • kolonialni imperiji
94
Q

Kako imenujemo tiste, ki so po odkritju prišli na ozemlje in osvajali območja (+imena)?

A

Osvajalci ali konkvistadorji
Hernando Cortéz je uničil državo Aztekov, Francisco Pizarro je uničil inkovsko državo, Francisco de Monteja ml. pa je osvojil območje majevske države.

95
Q

Kako se je spreminjal položaj Španije in Portugalske v času odkritij?

A

Začasno sta postali najpomembnejši gospodarski in politični sili, vendar sta imeli slabo razvito domačo poizvodnjo. Zaradi prevelike ponudbe zlata in srebra je prišlo do inflacije.

96
Q

Katero mesto je postalo gospodarsko središče po Španiji in Portugalski?

A

Antwerpen

97
Q

Katere dobrine je dobila Evropa iz Amerike?

A

Krompir, koruza, paradižnik, kokain, maline, ananas, (sifilis)…

98
Q

Katere dobrine je dobila Amerika iz Evrope?

A

Pšenica, ječmen, riž, breskev, jabolko, hruška, železo, (črne koze)

99
Q

Poleg številnih sprememb se je pojavila tudi kriza cerkvene hierarhije. V čem se je kazala?

A

Z upadom papeške avtoritete, duhovniki so zbirali umetnine, prirejali turnirje… Zaradi potrebe po denarju so se pojavili simonija in prodaja odpustkov.

100
Q

Kaj so bili vzroki za reformacijo?

A
  • nepravilnosti in bogatenje Katoliške cerkve
  • težnja po novi ureditvi
  • spremembe v Evropi
  • nenormalno življenje dela duhovščine
101
Q

Kdo je postavil temelje reformaciji?

A

John Wycliffe v 14. stoletju

102
Q

Kdo je sledil Wycliffu?

A

Jan Hus, s svojimi privrženci husiti

103
Q

Kakšna usoda je dočakala Husa in njegove privržence?

A

Obtožen je bil krivoverstva in usmrčen na grmadi. Na Češkem je prišlo do vojn in husitskega gibanja.

104
Q

Kaj predstavlja husitsko gibanje?

A

Prvo močno reformatorsko gibanje v Evropi

105
Q

Kaj je reformacija?

A

Versko, kulturno in družbeno politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bil preureditev Katoliške cerkve.

106
Q

Kdo velja za začetnika reformacije?

A

Martin Luther

107
Q

Kako je Luther nasprotoval prodaji odpustkov?

A

V Wittenbergu je objavil 95 tez, s katerimi je poudarjal pomembnost osebnega razuma in izkustva božje besede.

108
Q

Kaj so sprožile Lutherjeve teze?

A

Množično gibanje luteranstvo

109
Q

Kako je papež odreagiral na Lutherjeve besede?

A

Zahteval je opravičilo, ker pa ga ni dobil je Lutherja izobčil iz Katoliške cerkve

110
Q

Kdo je nasprotoval sklepu o prepovedi luteranstva?

A

Knezi so protestirali, zato odntakrat njegove privržence imenujejo protestanti

111
Q

Kaj se je zgodilo v Ausburgu leta 1530?

A

Pripadniki papeža so odklonili protestantske ideje, zvrstila so se številna neuspešna srečanja

112
Q

Kaj je bilo sprejeto v Augsburškem verskem miru leta 1555?

A
  • obe veroizpovedi sta enakopravni
  • podložniki naj sprejmejo vero svojih knezov
  • ob nestrinjanju se lahko odselijo s primerno odškodnino
  • cerkvene posesti protestantov ostanejo v njihovi lasti
113
Q

V katere glavne tri smeri se je razvil protestantizem?

A

Luteranstvo, zwinglijanstvo ali kalvinizem in anglikanstvo

114
Q

Kaj je vplivalo na nastanek renesanse in humanizma?

A
  • padec Carigrada
  • spremembe v Evropi
  • antična dediščina
  • bogastvo italijanskih mest
  • iznajdba tiska
115
Q

Kaj je renesansa?

A

Idejno gibanje, ki se nanaša predvsem na umetnost in književnost

116
Q

Kje so iskali navdih renesančni umetniki?

A

V antičnih delih

117
Q

Kateri so najpomembnejši renesančni umetniki?

A

Leonardo da Vinci: Mona Lisa, Zadnja večerja
Michelangelo Buonarotti: Pieta, David
Sandro Boticelli: Rojstvo Venere
Albrecht Dürer: Štirje apostoli
Rafael
Masaccio

118
Q

Kaj je humanizem?

A

Idejno gibanje, ki se nanaša predvsem na znanost in filozofijo

119
Q

Kaj je pripomoglo k širjenju znanja, humanizmu?

A

Razvoj tiska in univerze

120
Q

Kaj so kritizirali humanistični pisci v svojih delih?

A

Družbo, Cerkev, politično ureditev…

121
Q

Kateri so pomembni humanistični filozofi?

A

Erazem Roterdamski, Niccolo Machiavelli, Thomas More, Michel de Montaigne, Blaisce Pascal

122
Q

Kateri so pomembni znanstveniki v času humanizma in njihova odkritja?

A

Nikolaj Kopernik: heliocentrični sistem
Galileo Galilei: zakon prostega pada, daljnogled
Isaac Newton: zakon gravitacije, enota za tlak
Johannes Kepler: planeti se gibajo v elipsi

123
Q

Kateri so najpomembnejši pesniki in pisatelji v času rensanse in humanizma?

A

Dante Alighieri, Francesco Petrarca, Giovanni Boccaccio, Miguel de Cervantes Saavedra, Francois Rabelais, William Shakespeare