GMP Flashcards

1
Q

Opredelite Komuniciranje

A

Komuniciranje je shranjevanje, urejanje in razširjanje informacij in sporočil.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kako se lahko sporazumevamo?

A

Brez tehničnih pripomočkov, lahko pa s pomočjo komunikacijskih medijev (sredstva)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Skupine komunikacijskih medijev?

A

Vizualno, zvočno in kombonirano(multimedij) hranjenje urejanje in izmenjava sporočil

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj je komuniciranje

A

Je sporazumevanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je informatika

A

Infromatika je sporočanje. Je veda, ki preučuje računalniško podprte metode za shranjevanje, urejanje in izmenjavo podatkov s ciljem da bi na koncu dobili želeno informacijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Pojem (podatek in informacija)

A

Ura je 17.00. To je podatek, ki smo ga odčitali.

Je popoldne. To je informacija, ki smo jo ustvarili, povezali s svojimi občutki in prejšnjimi izkušnjami

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Pojem (podatek in informacija)

A

Ura je 17.00. To je podatek, ki smo ga odčitali.

Je popoldne. To je informacija, ki smo jo ustvarili, povezali s svojimi občutki in prejšnjimi izkušnjami

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Skica komunikacijskega procesa

A

Izvor informacij–(sporočilo)—oddajnik (kodiranje)—-(signal) - - - - kanal(motnja, sum) —(sprejeti signal) - - - sprejemnik(dekodiranje) - - - sporočilo—-cilj informacij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Glavni elementi komunikacijskega procesa

A
Vir informacij
Izoblikovanje sporočila
Posredovanje s pomočjo oddajnika
Sporočilo kot niz signalov
Potujejo skozi kanal do sprejemnika
Ta dekodira prejeti signal
Sporočilo doseže cilj informacij
Razumevanje odvisno od sprejemnika
Prejemnik ga prejme in dekodira
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Analogni signal

A

Imformacija podana z zveznim razponom vrednosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Digitalni signal

A

Vrednosti so nezvezne oz diskretne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kakšen zapis upirablja računalnik

A
Binarni zapis z dvema vrednostima.
Št. 1 pomeni vključeno
Št, 0 pomeni izključeno
8bitov predstavlja 1byte (eno od 256 možnosti)
Splošni zapis lahko ponazorimo z 2^n
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Prednost digitalnega prenosa

A

Veliko prednost prwd analognim.
Je numeričenje mogiče zaznati in odpraviti napake.
S prepoznavanjem vzorcev v številih je mogiče zgostiti podatke za hitrejši prenos.
Naprave lahko komunicirajo med seboj ker vse uporabljajo podatke v enaki numerični obliki

(zato lahko priključimo digitalni fotoaparat na računalnik, poslušamo glasbo iz interneta, pošljemo fotografijo po e pošti)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je zvok

A
  • Je vzdovžno mehansko valovanje, ki se širi v vse smeri.
  • Za svoje širjenje potrebuje neko snov, skozi vakuum se ne more širiti ker ni delcev ki bi ga prenašali
  • da zvok slišimo potrebujemo zvočilo. (vsako nihajoče telo, ki oddaja zvok)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kako zvok nastane

A

Z nihanjem ali tresenjem telesa
Nihanje se prenaša na okoliško snov
-ko motnja pripotuje do naših ušes jo zaslišimo
-zvok ki ga slišimo se širi od izvira zaradi nihanja molekul zraka
-telesa ki oddajajo zvok imenujemo odsajnik zvoka ali zvočila
(glasilke)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Najpomembnejši predstavniki zvočnega sporazumevanja

A

Neposredni govor, telefonija, radio

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Opišite zvočno valovanje

A

Lahko ga opišemo s sinusno krivuljo.
Lahko je katerakoli krivulja.
Glede na krivuljo poimenujemo vrsto zvoka.
Zvok opredelimo z amplitudo(glasnost) in frekvenco(višina tona)

17
Q

Amplituda

A

Največjo odmik delov snovi od ravnovesne lege

18
Q

Frekvenca

A

St. Nihajev v sekundi (enota hz)

19
Q

Perioda

A

Čas, ki ga zvočilo potrebuje za gibanje med dvema zaporednima ustreznima odmikoma

20
Q

Fazni zamik

A

Razlika med fazama dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki prostora

21
Q

Ton

A

Zvočni pojav.
Zapišemo ga lahko v matematični obliki.
Čisto sinusno nihanje (z določeno amplitudo in frekvenco)
Delimo ga na nizke srednje in visoke tone

22
Q

Zven

A

Zvočni pojav

  • poleg osnovnega tona vsebuje še druge komponente(delni toni)
  • sestavljen iz večjega števila tonov (razlikujejo se po:velikosti, frekvenci, faznem zamiku TO SO VISJE HARMONSKE KOMPONENTE)
  • V naravi veliko različnih oblik zvena
  • glasbeni ton ni čisti ton
  • samoglasnik je zvem
23
Q

Šum

A
  • zvočni pojav
  • delni toni
  • ne moremo mu določiti oblike
  • poskušamo se mu izogniti pri pretvorbi zvočnih signalov
  • prisotnost šuma podajamo kot delež koristnega signala
  • v avdio tehniki podajamokot razmerje signal/šum
24
Q

Pok

A

Trenutni zvočni signal(z večjo zvočno jakostjo)

  • nastame pri udarcih (boben)
  • pri določenih glasovih
25
Q

Vizualno komuniciranje

A

Sporočila sprejemamo z vidom

-prenaša jih svetloba

26
Q

Najpomembnejše oblike vizualnega komuniciranja

A

Pisava, fotografija, film in tisk

27
Q

Svetloba kot vidni del elektromagnetnega valovanja

A

Svetloba ki jo zaznava človek je elektromagnetno valovanje v spektralnem območju od približno 380 do 720 nanometrov

28
Q

Primarni svetlobni viri

A

Predmet ki pretvarja energijo in seva svetlobo

29
Q

Sekundarni svetlobni vir

A

Predmet, ki odbija ali prepušča svetlobo

30
Q

Kdaj vidimo barve

A

Kadar so prisotni vsi trije dejavniki : svetloba, opazovalec, predmet

31
Q

Kako vidimo barve

A

Nujna potrebna svetloba

  • če so predmeti dovolj osvetljeni zaznamo barve(paličice in čepki)
  • sistwm za dojemanje barve je oko-živčevje-možgani
  • oko je čutilo za zaznavanje svetlobe
  • barva ni lastnost predmeta
  • barvni dražljaj je svetloba ki oade v oko
32
Q

Aditivno mešanje

A

-primarne barve (RDEČA, MODRA, ZELENA)
-svetloba primarnih barv se sešteva
-izhodišče je brezbarvje
-končni učinek bela svetloba
Pri mešanju 100% deleža dveh primarnih barv nastanejo sekundarne barve
-zelena+modra =cian
-rdeča+modra= magenta
-rdeča+zelena=rumena
-kakovost določimo z razmerjem vseh barv
-oddajajo jih primarni svetlobni viri
-na zaslonu nastanejo novi barvni dražljaji
-v očesu novi barvni učinki
-novim barvnim učinkom ustrezajo novi barvni vtisi

33
Q

Subtraktivno mešanje

A

-primarne barve so : cían, magenta, rumena
-pri sub mešanju vzamemo primarne komponente bele svetlobe
-izhodišče sub mešanja je bela barva
-končni učinek je črna
-cian+magenta=modra
-cian+rumena=zelena
-Magenta+rumena=rdeča
-V prekrivanju vseh treh primarnih barv nastane terciarno črno barvo
-

34
Q

Aditivno mešanje

A

Zaslon, digitalna kamera, osvetlitev scene in odra, mešanje barvnih valenc v človeškem telsu

35
Q

Subtraktivno mešanje

A

Tisk, slikarstvo, barvna fotografija

36
Q

Klasične tehnike tiska

A
  • klasične(konvencionalne) tehinke tiska uporabljajo analogne tiskovne forme
  • razlikujejo po obliki in značilnosti tiskovnih površin, kako se tiskarska barva z njimi prenaša na tiskovni material
  • kako so na tiskovni formi zgrajene tiskovne površine in njegove lastnosti, ločimo:visoki, globoki, ploski in prepustni tisk
37
Q

Visoki tisk

A

-na TF za visoli tisk so TP izobčene, proste pa vbočene

-zaradi višinske razlike se TB med tiskanjem prijema na izobčene dele
(z njih se prenaša na pole TM)

  • na TM je nanos TB enako debel (tudi po vsej površini odtisa)
  • nekaj TB po tisku še vedno ostane na TF
  • količina prenesene TB je odvisna od lastnosti uporabljenih materialov(50-70%)
  • obliki visokega tiska sta flekso in knjigotisk
38
Q

Globoki tisk

A
  • na TF so TP vbočene, proste pa izbočene
  • TF nabarvamo da TB naneswmo po vsej površini
  • barvo odstranimo s strgalom preden se odtisne (rakelj)
  • debelina nanosa barve je odvisna od tiskovne površine in njene globine
  • nanos je lahko na nekaterih mestih večji
  • na TM se ne prenese vsa TB le večji del prvotne količine
39
Q

Ploski tisk

A

Str 7

40
Q

Sitotisk

A

Proste in tiskovne površine v isti ravni

TP tiskarsko barvo prepuščajo, proste pa ne

TB nanašamo po vsej TF
(z rakljem ali valjem jo potiskamo skozi TP NA TM)

Ker so TP pri tej tehniki prazen prostor, jih v materialnem smislu ni(nimajo značilnosti, ki bi vplivale na prenašanje TB)

Nanos zato na odtisu velik in 100%

Na debelino nanosa TB vpliva TF debelina

Sitotisk je prepustni tisk