metodologija Flashcards
Opiši primer kvantitativne raziskave, ki bi jo izvedli v šoli (dve raziskovalni vprašanji, dve raziskovalni hipotezi, koga boste vključili v raziskavo in katere tehnike boste uporabili).
Preučevali bomo strahove in strategije obvladovanja strahov pred ocenami. V raziskavo bomo vključili gimnazijke in gimnazijce 1. in 4. letnika. Podatke bomo zbirali s tehniko ankete. Dve raziskovalni vprašanji: 1. Ali obstaja statistično značilna povezava med intenzivnostjo strahu pred ocenami in izbiro strategij obvladovanja strahu med gimnazijci? 2. Ali obstajajo statistične razlike v dejavnikih, ki vplivajo na intenzivnost strahu med gimnazijci oz. gimnazijkami 1. in 4. letnika? Hipotezi: 1. Med gimnazijci obstaja statistično značilna povezava med intenzivnostjo strahu pred ocenami in izbiro obvladovanja strahov. 2. Med gimnazijci oz. gimnazijkami 1. in 4. letnika obstajajo statistične razlike med dejavniki, ki vplivajo na intenzivnost strahu pred ocenami.
Navedi nekaj razlogov, zaradi katerih je neka tema vredna raziskovanja.
Temo bomo raziskovali, če bomo čutili neskladje med teorijo in prakso, če bo tema aktualna oziroma še ni bila raziskovana.
Kaj je namen raziskovalnih vprašanj?
So notranja razdelitev raziskovalnega problema. Problem razčlenimo na več ožjih, vsebinsko bolj specifičnih vprašanj. Postavijo vsebinski okvir nove raziskave.
Kakšna je razlika med deskriptivno in kavzalno raziskovalno hipotezo?
Pri deskriptivnih se sprašujemo po tem, kakšno je neko stanje, medtem ko se pri kavzalnih hipotezah sprašujemo, zakaj je neko stanje takšno.
Katere načine vzorčenja poznate in kaj je za njih značilno?
Poznamo slučajnostno in neslučajnostno vzorčenje, slednji pa se deli še na priložnostno in namensko.
Pri slučajnostnem vzorčenju vzorec izberemo z žrebom, medtem ko pri priložnostnem glede na to, kaj nam ponuja priložnost (kraj, dostopnost). Namensko metodo vzorčenja pa uporabimo, kadar želimo s točno določenim namenom izbrati vzorec, ki smo si ga zamislili.
Pojasnite razliko med metodo, tehniko in instrumentom.
Metoda je pot, kako izpeljati raziskavo. Tehnika je način zbiranja podatkov (npr. anketa), instrument pa je pripomoček za zbiranje podatkov (npr. anketni vprašalnik).
Kaj sodi v interpretacijo podatkov?
V interpretaciji povzamemo glavne ugotovitve iz podatkov, ki so v tabelah/grafih. Odgovorimo na raziskovalna vprašanja in hipoteze. Ugotovitve povežemo s teorijo in jih primerjamo z rezultati drugih raziskav. Nakažemo tudi, kaj bi bilo smiselno še raziskati in kje v praksi je možno te ugotovitve uporabiti.
Kaj je značilno za znanstveni slog pisanja?
Je jasen, jedrnat, ni čustveno obarvan, je razumljiv, ne vsebuje kratic, razložimo tudi strokovne termine.
Kaj je veljavnost instrumenta? Naštejte in na kratko opišite različne vrste veljavnosti.
Veljavnost instrumenta preverja, ali smo z danim instrumentom uspeli pridobiti takšne podatke, ki nam bodo služili pri odgovarjanju na zastavljena RV in/ali H.
Poznamo
- vsebinsko veljavnost, ki ugotavlja, ali vsebina instrumenta zagotavlja, da bo le-ta meril tisto, kar imamo namen z njim meriti. Preverja se racionalno.
- kriterijsko veljavnost, ki zaznamuje razmerje med pridobljenimi podatki različnih instrumentov. Preverja se empirično, z izračunom korelacije.
- konstruktna veljavnost, ki ugotavlja, v kolikšni meri so lahko rezultati interpretirani kot odraz nekih hipotetičnih konceptov. Preverja se s faktorsko analizo.
Kaj je zanesljivost instrumenta? Naštejte in na kratko opišite različne metode preverjanja zanesljivosti.
Zanesljivost instrumenta preverja, ali je instrument zanesljiv oz. dosleden, v kolikor pri ponovnem zbiranju podatkov pri istih udeležencih privede do istih rezultatov.
Poznamo različne metode preverjanja zanesljivosti:
- ponavljalna (retestna) metoda: meritev ponovimo, in sicer z istim instrumentom in istimi udeleženci –> koeficient stabilnosti
- metoda paralelnih oblik: isti udeleženci izpolnijo 2 vsebinsko podobna instrumenta –> koeficient ekvivalentnosti
- metoda lihih in sodih polovic: posamezniki izpolnijo en instrument, ki ga naknadno razdelimo v dve polovici –> koeficient homogenosti
- metoda analize notranje konsistentnosti: instrument razdelimo na toliko delov, kolikor ima komponent, nato vsako nalogo, vprašanje ipd. obravnavamo individualno in delamo parne primerjave –> Cronbachov koeficient alfa
Kaj je objektivnost instrumenta?
Poznamo:
- objektivnost izvedbe (isti dan, isti čas, ista navodila)
- objektivnost vrednotenja odgovorov (če dva ocenjevalca ocenita isti odgovor, ga morata enako; natančni kriteriji, popravimo najprej enako nalogo pri vseh, anonimnost)
- objektivnost interpretacije dosežkov (isti dosežek interpretiramo na enak način, ne glede na ostale okoliščine ne glede na prejšnje ocene (če imata dva oceno 3, potem je to dobra ocena za oba - ne moreš enemu te ocene predstaviti kot odlično, drugemu pa kot slabo oceno))
Kako lahko učitelj sam preveri objektivnost?
Preden učitelj popravi en preizkus znanja ga fotokopira in ga še enkrat popravi čez 1 mesec. Točkovano naj bi bilo enako.
Kaj je občutljivost instrumenta?
Občutljivost se kaže v razpršenosti odgovorov oz. rezultatov, pri čemer bi imeli najmanjšo občutljivost, v kolikor bi vsi udeleženci imeli enake odgovore, največjo pa kadar bi se ti povsem razlikovali.
Kdaj rečemo, da ima preizkus znanja ustrezno občutljivost?
Občutljivost je ustrezna, kadar merimo čim manjše razlike med odgovori udeležencev (občutljivost je najmanjša).
Kaj mora učitelj zagotoviti, da bo preverjanje znanja objektivno?
Učitelj mora objektivno vrednotiti odgovore in interpretirati dosežke, zagotoviti mora tudi objektivnost izvedbe. To lahko zagotovi z vnaprej pripravljenim kriterijem ocenjevanja, preizkuse znanja lahko ovrednotijo drugi ocenjevalci (sodelavci), vsi udeleženci preizkusa morajo imeti enake pogoje in kriterije.
Kaj je pilotna raziskava in kaj je njen namen?
Je raziskava, v kateri na manjšem vzorcu preverimo ustreznost naših instrumentov in jih izpopolnimo. Vključimo posameznike, ki so čim bolj podobni vzorcu.
Namen je, da naše instrumente izpopolnimo, preverimo lahko merske karakteristike.
Kako bi preverili verodostojnost anketiranca?
S kontrolnimi vprašanji.
Opiši akcijsko raziskavo in njene stopnje.
Je raziskovalni pristop, ki se je razvijal predvsem na pedagoškem področju. Glavna značilnost je vpeljava sprememb v prakso z namenom, da izboljšamo obstoječe stanje. Akcijske raziskave najpogosteje izvajajo praktiki (učitelji, socialni pedagogi, ravnatelji …). Akcijska raziskava se ne omejuje samo na znanje in na učence (tudi druga področja, zaposleni …)
1. PROBLEM/CILJ: pogosto izhaja iz nekega nezadovoljstva, želimo poskusiti novost, uvesti spremembe in izboljšati stanje, dobiti boljše rezultate. Ukvarjati se mora s problemi, za katere ima učitelj strokovno avtonomijo, da jih lahko izboljša. (nek problem želimo izboljšati, npr. da bi učenci raje hodili v šolo)
2. PREGLED OBSTOJEČEGA STANJA: vprašamo se, kakšno je stanje sedaj. Navajamo ideje za spremembe (npr. več did. pripomočkov, vpeljava projektnega dela, povezovalne igre, boljša razredna klima, več gibanja, manj učenja na pamet, pogovor s starši, upoštevanje interesa učencev) in vprašamo se kakšne so možnosti za realizacijo posamezne ideje.
3. NAČRT: akcijsko raziskavo razčlenimo na akcijske korake (vnos konkretne spremembe v prakso), določimo urnik (običajno 1 šol. leto), razmislimo o sodelujočih osebah, razmislimo o pripomočkih in instrumentih in tehnikah, s katerimi bomo zbirali podatke.
4. IZVEDBA PRVEGA AKCIJSKEGA KORAKA: vpeljemo prvo spremembo v prakso, naredimo kontrolno listo.
5. EVALVACIJA: ugotovimo učinke posamezne spremembe
6. REFLEKSIJA: pogledamo rezultate evalvacije, razmislimo o našem načrtu in ga po potrebi spremenimo.
Naštej podobnosti med kvalitativno in akcijsko raziskavo.
Obe imata cikličen raziskovalni načrt, uporabljamo cilje raziskave, če je vzorec majhen, posplošitev ugotovitev po analogiji (iz proučevanega primera na podobne), vzorec ne sme biti reprezentativen, saj spremembe uvajamo na majhne vzorce.
Primerjaj vzorec kvantitativne in kvalitativne raziskave.
Pri kvantitativni je vzorec velik in reprezentativen (vzorec dobro predstavlja osnovno množico).
Pri kvalitativni je vzorec majhen, študija primera (1 posameznik). Reprezentativnosti ni, zanimajo nas bolj neobičajni primeri (ki izstopajo).
Primerjaj tehnike zbiranja podatkov kvantitativne in kvalitativne raziskave.
Pri kvantitativni so tehnike in instrumenti strukturirani (anketa, vprašalnik, ocenjevalne lestvice, preizkus/preverjanje znanja - vnaprej pripravljeni instrumenti, ki nam omogočajo, da v kratkem času zberemo podatke do velikega števila oseb).
Pri kvalitativni pa so tehnike in instrumenti nestrukturirani (intervju, opazovanje, dokumenti …), triangulacija tehnik zbiranja podatkov.
Kaj je triangulacija tehnika zbiranja podatkov?
V isti raziskavi uporabimo različne tehnike zbiranja podatkov, da dobimo celovitejši pogled v proučevano situacijo, da dobimo raznolike poglede. Raznolike poglede skušamo združiti v celovit opis.
Npr. učiteljica naravoslovja, v kateri predstavi veliko različnih kemikalij…, ker ve, da jo bodo opazovali. Nato so učiteljico vprašali še za učne priprave za drugih ur, vprašali so tudi učence, vzeli njihove zvezke in učne liste (to lahko naredijo, ker je majhen vzorec).
