Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Sociologija > Odlonskost in kriminaliteta > Flashcards

Odlonskost in kriminaliteta Flashcards

0
Q

Konformizem

A

Prilagajanje o tem posameznika določeni skupini, situaciji, družbi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
1
Q

Družbene norme

A

Dogovori o tem, kako naj ravnamo in česa ne smemo. Ponotranjimo jih v socializacijskem procesu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Deviantno ravnanje

A

Ki krši družbene norme in s tem odstopa od pričakovanj in zahtev družbe.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kriminaliteta

A

Dejanja ali opustitve dejanj ki jih kazenjsko pravo opredeljuje kot kaznive in za katere so v naprej določene tudi sankcije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Inkriminacija

A

Uvrstiti dejanje med kaznivo dejanje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Legalizacija

A

Uvrstiti dejanje kot nekaznivo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Storilci so lahko

A

Posamezniki ali organizirane skupine.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kriminal belih ovratnikov

A

Kriminalna dejanja ekonomsko močnejsih posameznikov. (Utaje davkov, poslovne goljufije.)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kršenje neformalnih družbenih norm

A

Način oblacenja, pijančevanje, homoseksualnost

Družba se lahko odzove strpno ali pa jo ima za ekscentričnost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Ugotavljanje vrste, obsegaa in razširjenosti kriminalitete

A

Uradni statičnisti podatki
Viktimološke študije
Samonaznanitvene študije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Dejavniki ki povzrocajo kriminaliteto

A
  1. Globalni kapitalisticni sistem, ki ponuja stevilne moznosti za nezakonito pridobivanje bogatstva.
  2. Država dopušča večje število kršitev s tem ko številna dejanja prepoveduje.
  3. Pojavlja se teznja o bolj strogih kaznih in hitrih odzivih pravosodnega sistema na kršitve.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Sociodemografske značilnosti storilcev

A

Večinoma pripadniki nižjih družbenih slojev, rasnh in etničnih manjšin.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Biološka teorija odklonskosti

A

Cesare Lombroso- Delinkvetni človek- kriminalnost je vpisana v telo.

So ostanek zgodnjejše, primitivnejše oblike človeka.
Empirična raziskava- meri dele telesa.
Rodijo se sami, nihce ne more prepreciti njihovega delovanja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kritika biološke teorije odklonskosti.

A
  1. Vprašljivost reprezentativnosti vzorca
  2. Ni dokaza za zločinske gene
  3. Kaj je normalno in kaj odklonsko je odvisno od družbe
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q
  1. Pshihološka teorija odklonskosti
A

Obstaja povezanost med gensko pogojenimi osebnostnimi značilnostimi in kriminalnim vedenjem.

Ekstrovertirane osebe- impulzivne, rade tvegajo- vecja vrjetnost da bodo odklonske.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q
  1. Psihološke teorije
A

Vzrok odklonskosti je neustrezna primarna socializacija.

Otroci v prvih mesecih zivljenja potrebujejo mamo.

16
Q
  1. Psihoanalitične teorije.
A

Posamezniki pogosto storijo zločin kot obupan poskus, da bi razrešili neko notranjo travmo.

17
Q

Sigmund Freud- utemeljitel psihoanalize. Zločinsko vedenje je rezultat:

A

Premočnega nadjaza: povzroča občutke krivde, posameznik želi biti ujet in kaznovan- to zmanjsa obcutke krivde.

Prešibkega nadjaza: Posameznik ni sposoben obvladati svojega vedenja, teži k takojšnji zadovolitvi potreb in želja.

18
Q
  1. Socialnopsihološke teorije
A

Odklonski starši- otroci to ponotranjijo.

Neustrezne družinske razmere- ločeni starši, revščina, alkoholizem.

19
Q

Nadzorne oz nadzorstvene teorije- sociološke.

A

Pomembna je ustrezna socializacija, v kateri se otroci naucijo samoobvladovanja.

Poudarjajo pomen povezanosti med posameznikom in skupino.

20
Q

Funkcionalistična teorija: Emelie Durkheim

A
  • Hitre družbene spremembe slabijo obstoječe norme, posamezniki niso vec pripravljeni ravnati v skladu z njimi.
  • Moderna kolektivna zavest je sekularizirana- cerkev izgubja pomen.
  • Delitev dela poraja individualizem, sebične interese. Ljudje se želijo zadovoljiti, ne da bi se pri tem ozirali na druge. Ogrožena solidarnost, večja stopnja samomorilnosti in kriminala
21
Q

Funkciocionalistične teorije- Robert Merton

A

Za obstoj družbe je nujno soglasje glede temeljnih vrednot- VREDNOTNI KONSENZ.

Vrednota (cilj) = uspeh (denar, materialne dobrine, prestiz)

Sredstva (norme) = družbeno sprejemljiva pot ali nesprejemljiva pot

22
Q

Anomiija

A

Stanje breznormnosti

Nastane ker se v družbi preveč poudarjako vrednote, ne da bi obstajala vsa sredstva za njihovo doseganje.
Izhaja iz furstracij ko ljudje ugotovijo da ne morajo uspeti na legalen način.

23
Q

Strukturna napetost.

A

Razkorak med vrednostami družbe in možnoztmi za njihovo doseganje.

24
Q

Pet modelov prilagoditve strukturni napetosti.

A

Konformizem: sredstva so, cilji so, sloj višji

Inovatorstvo: sredstev ni, cilji so, sloj nižji

Ritualizem: sredstva so, ciljev ni, sloj nižji srednji

Ubežništvo: ni sredstev, ni ciljev

Upornišvo: uspeh jih ne zanima, imajo svoje cilje

25
Q

Kritika modelov prilagoditve strukturne napetosti.

A

Moderne družbe so lahko kompleksne in heterogene.

Pozablja na kriminal belih ovratnikov.

26
Q

Interakcionistične teorije- etiketiranje.

A

Pozornost je preusmerjena iz odkonskih oseb na tiste, ki jih kot take označijo.

Odklonsko je tisto kar nosilci družbenega nadzora za tako označijo.

27
Q

Primarna odklonskost.

A

Vsak človek kdaj krši norme ne da bi bil pri tem odkrit in označen.

28
Q

Sekundarna odklonskost.

A

Okolica dojema ljudi za odkolnske, jih zavrača in potiska na obrobje, tako se začnejo dojemati sami, priklučijo se skupini pdobnih ki jim predstavlja oporo- oblikuje se odklonska subkultura, posmezniki znotraj te skupine izoblikujejo odklonsko identiteto.

29
Q

Konfliktne teorije.

A

Izhajajo iz neenakih razmerji moči v družbi.
Zakone postavljajo tisti, ki imajo moč zato so ti odras njihovih interesov in jih varujejo. Vse kar interese ogroža je opredeljeno kot odklonsko.
Noben zakon ni nevtralen, če pa je se uporablja selektivno.
Kapitalizem spodbuja tekmovanje in kazniva dejanja so odziv na tekmovalnost in neenakost v družbah.

30
Q

Družbeni nadzor.

A

Množica mehanizmov, postopkov in sankcij, katerih cilj je, da družba ali družbena skupina doseže in vzdržuje konformizem posameznikov.

31
Q

Formalni družbeni nadzor.

A
  • Uradni državni nadzor
  • Temelji na pravu
  • Norme in sankcije so že v naprej določene
  • Izšolani za delo
32
Q

Neformalni družbeni nadzor.

A
  • Neločjiv del socializacije.
  • Nenapisana pravila.
  • Panoopticizem- nenehna navzočnost.
  • Ivajamo ga vsi, a smo tudi nadzorovani
  • Tudi pozitivne sankcije.
33
Q

Splošna negativna prevencija.

A

Morebitne storilce naj bi misel na kazen odvrnila od kaznivih dejanj.

34
Q

Posebna negativna prevencija.

A

Storilcu pokaže da se zločin ne splača- prizadejati zločincu kaznivega dejanja sorazmerno količino trpljenja.

35
Q

Splošna pozitivna prevencija.

A

Kaznovanje pri konformnih posameznikih utrjuje preričanje o smiselnosti upoštevanja družbenih norm.

36
Q

Posebna pozitivna prevencija

A

Resocializacija storilca, iz zapora naj se vrne koristen član družbe.

Sociologija (1 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions