1. Kolokvij Flashcards
(20 cards)
Pregled zgodovine klavirja.
Predhodniki, Cristofori 1698 (prvi klavir, “čembalo, ki igra tiho in glasno”), Hammerklavier (Jean-Joseph Merlin) 1774, odskočni mehanizem 1775, kvadratni v pokončni klavir 1820, mehanizem repeticije 1821, klobučevina na glavah kladiv 1826, navzkrižna referenca strun 1830, okvir iz litega železa 1866, trije proizvajalci 1853, pokrov s prečnimi strunami 1855, oklepna plošča za klavir 1866, tri pedala 1874, uglasitev 1885… V sodobnosti je mnogo proizvajalcev klavirjev, ki delajo razlicno kvalitetne klavirje.
Pet najpomembnejših proizvajalcev klavirja in podatki o njih.
Steinway: 1853 v New Yorku. Henry Steinway emigrira v Ameriko dve leti prej. 1855 Steinway v NY predstavi klavir s prečnimi strunami. 1874 izdela prvi klavir s tremi pedali. Zavrne Yamaho.
Rönisch: 1845 v Dresdnu (danes Liepzig). Rönisch leta 1866 predstavi oklepno ploščo za klavir; v celoti pokrije zvočni steber, v njej sedijo kljukice za uglaševsnje strun, stabilnejša, danes standard.
Bösendorfer: 1828 na Dunaju.
Bechstein: 1853 v Berlinu.
Blüthner: 1853 v Liepzigu.
Yamaha: 1900 na Japonskem.
Romantika: časovni okvir
1795-1848
Zgodnja: do 1804
Srednja: do 1815
Pozna: so 1848
Konca se z Pomladjo narodov (revolucije).
Romantika: filozofsko/literarni okvir
Poudarjena so velika čustva in čustvenost. Pomembno je boleče hrepenenje in pobeg v neznano. Obračanje v naravo. Ego, lastna identiteta.
Lingua romana- romanski jezik.
Nasprotje klasicizmu in razsvetljenstvu. Skrivnostno, zasanjano, nerazložljivo. Ljudje se umikajo v romantični svet, umetnost zaradi tehnološkega in znamstvenega napredka, ki ljudem odvzame stik z naravo in cloveskostjo.
Poglavitne teme (druga kartica).
Literatura in pomembni pesniki/pisatelji:
-Friederich Schlegel
-Edgar Allen Poe; Mesarski kamen
-Joseph von Eichendorff (1788-1857); Jesenski urok
-E.T.A. Hoffmann (1776-1822); Življenski nazori mačka Mura
-Brata Grimm, pravljice
-France Preseren (1800-1849); Pesmi, Gazele, Balade in romace, Krst pri Savici, Povodni moz, Turjaska Rozamunda…
Romantika:zgodovinski okvir
Družbeni preobrati, revolucije, industrializacija je privedla do urbanizacije in ekspdusa s podeželja, francoska revolucija vse postavi na glavo. Fevdalna druzba postane mescanska. Razpad Svetega rimskega cesarstva nemskega naroda leta 1806 povzroci reforme sprejete v Prusiji; reforma izobrazevanja, osvoboditev kmetov, mestne uredbe in svoboda trgovine.
S porazom Napoleona v Waterlooju so vse iddeje unicene.
Romantika: predstavniki (13).
Ludwig van Beethoven
Franz Schubert
Frederic Chopin
Robert Schumann
Clara Schumann
Johannes Brahms
Franz List
Felix Mendelssohn Bartholdy
Camille Saint Saens
Cesar Franck
Modest Mussogorski
Peter Iljic Cajkovski
Bedrich Smetana
Edvard Grieg
Antonin Dvorak
Hugo Wolf
Sergei Rachmaninoff
Bartok: osnovni podatki
Madzarski skladatelj, etnomuzikolog in pianist.
Rojstvo: 25. 3. 1881, Sannicolau Mare, Romunija.
Smrt: 26. 9. 1945, NY, ZDA.
Starši: Paula Voit, Bela Bartok
Predhodnika klavirja sta…
čembalo in klavikord.
Kdo je naredil prvi klavir, ki je omogočal dinamično igranje? Kdaj? Poimenuj glasbilo.
Bartolomeo Christofori iz Padove, leta 1698. Fortepiano, “čembalo, ki lahko igra glasno in tiho”.
Hammerklavier
Klavir s kladivci, ki ga je izdelal Gottfried Silbermann, po navdihu Christoforija.
Kako je deloval Fortepiano?
Kladivo (ki se takoj ponovno sprosti), se s pomočjo dvigalke zavihti proti struni, ki prosto vibrira. Kladivo ne pade nazaj. Dušilci preprečujejo, da bi struna še naprej zvenela, lahko pa pritisnemo pedal, ki dušilce odstrani, tako da strune še naprej zvenijo. Od leta 1722 je bil uporabljen mehanizem “una corda”, pri katerem se celotni mehanizem prestavi v eno stran, da je udarjena samo ena struna-zvok je pridušen oz. tišji. Obseg glasbila so štiri oktave.
Jean-Joseph Merlin…
…leta 1774 razvije mehanizem, s katerim lahko Hammerklavier razširi na uporabo obeh tehnik.
Johann Andreas Stein…
…leta 1775 izumi odskočni mehanizem; sposobnost modulacije, bolj zvočen Hammerklavier.
Razvoj klavirja po letu 1726:
1774- Jean-Joseph Merlin razvije mehanizem, s katerim se lahko Hammerklavier razsiri na obe tehniki.
1775- klavir je bolk sposoben modulacije in bolj zvočen.
1820- zamenjava kvadratnega klavira z pokončnim.
1821- mehanizem repeticije omogoča hitro igro in hitro zaporedje udarcev.
1826- glave kladiv so prekrite s klobučevino.
1830- navzkrižna referenca strun.
1866- okvir iz litega železa, kj absorbira napetost strun do 200 kN, klavir ima večjo stabilnost.
Razvoj klavirskih proizvajalcev (in klavirja):
1828- Ignaz Bösendorfer ustanovi podjetje na Dunaju.
1844- Broadwood uvede temperirano uglasevanje za svoje klavirje (do sredine 19. stoletja tega se z dalec ne uvedejo vsi uglasevalci).
1851- proizvajalci klavirjev so zastopani na prvi svetovni razstavi v Londonu.
1853- Steinway, Bechstein in Blüthner ustanovija svoja podjetja.
1855- Steinway v Newyorku predstavi pokrov s prečnimi strunami v kombinaciji z litoželeznimi strunami.
1866- Rönisch predstavi oklepno ploščo za klavir, ki je stablinejša pd prejšnjih.
1874- Steinway naredi prvi klavir s tremi pedali.
1885- prosizvajalci na Dunaju poizkusajo uvesti standardno uglasitev klavirja na 435Hz.
…
Sebastien Erard…
…leta 1821 razvije mejanizem repeticije; hitro igranje, hitri udarci.
Kaj je navzkrižna referenca strun?
Strune niso več vzporedne, razdeljene so v dve skupini. Strune srednjega registra so pod ali za bas strunami. To omogoča prednosti za statičnost glasbila in daljše bas strune, ne glede na velikost glasbila.
Pomankljivost: tosnki prelomi.
Karl Rönisch…
…leta 1866 izumi okvir iz litega zeleza, ki absorbira napetost strun do 200 kN, kar daje klavirju večjo stabilnost.
Poglavitne teme in simboli romantike:
Teme:
-pobeg iz sveta
-obracanje k naravi
-preobrazba srednjega veka
-umik v sanjski in domislijski svet
-poudarek na posamezniku
-romanticna ironija (avtor nad delom).
Simboli:
-modra roza (Novalis)
-zrcalni motiv
-nocni motiv.
Kraji dogajanja so prav tako simbolisticni, temačni ali naravni. Prevladujejo gradovi, pokopalisca, jame, gozdovi, barje…
Slušni primeri:
F. Chopin: Klavirski koncert št. 2, 1. stavek
F. Schubert: Nedokončana simfonija št. 8, D 759; Concertgebouw Orkester, Bernstein Dirigent
B. Bartok: Romunski ples št. 1 in št. 2; Helene Grimaud, klavir
B. Bartok: Klavirski koncert št. 3; Sir Andrazs Schiff, Halle orkester, Sir Mark Elder dirigent.
