Preverjanje in ocenjevanje znanja Flashcards

1
Q

Vrednotenje

A

Pomeni sistematično zbiranje podatkov o kakovosti procesa / produkta, da sprejemo odločitve, ki vodijo k izboljšanju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Preverjanje znanja

A

je načrtono, sistematično zbiranje podatkov o tem , kako dosega učne cilje v ocenjevanju pa dodelimo neko številčno vrednost (oceno)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Preverjanje / ocenjevanje ima naslednje funkcije:

A
  1. Povratna informacija (učitelju, staršem, učencem..)
  2. Motivacijsko sredstvo (bolj se moram naučiti..)
  3. Umserjevalno / selekcijsko funkcijo: močne/šibke točke, usmeritve na faks
  4. Zagotovoilo klasifikacij - da ima spretnosti za opravljenje poklica
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Vrste preverjanje

A

1.Diagnostično 2.Formativno 3.Procesno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Merske karakteristike ocenjevanja

A
  1. Veljavnost - ali ocena zajema vse tisto, kar smo želeli meriti. Cilj je razumevanje, v nalogi pa so vprašanja naštevanja - ni ok. Morajo biti tudi poglavja propozicionalno zajeta..
  2. ZANESLJIVOST - točnost, stabilnost, natačnost. Ali bi ob ponovnem merjenju dobili enake rezultate, če se znanje ne spremeni?
  3. OBJEKTIVNOST
    - Če je ocena odvisna samo od merjene značičnosti, količine, kakovosti ne pa od drugih značilnosti ocenjevalca ali ocenjevanca (zato je dobro več ocenjevalcev) –> halo učinek, logična napaka, prvi vtis, učinek kontrasta..
  4. OBČUTLJIVOST - v oceno zajamemo tudi manjše razlihe, odvisno od zahtevnosti, dolžine..
  5. EKONOMIČNOST - tisti ki ob smotrni uporabi časa in energije daje čimveč kvalitetnih rezultatov. Npr ni smiselno reprodukcijo z ustnim ocenejvanjem
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Bloom taksonomija

A
  1. ZNANJE dejstev, postopkov
  2. RAZUMEVANJE in povezava s svojimi besedami, razloži, interpretira tabelo..
  3. UPORABA če je na osnovi pravil formul, naučeno v nove situaciji, zna dati svoj primer..
  4. ANALIZIRA zna razčeniti delo da postanejo odnosi jasi, dramsko razčleni igro, razlikuje med domnevami, dejstvi
  5. SINTEZA prej usvojeno znanje poveže v celoto - ustvarjalnost, načrtovanje eksperimenta, različne predmete poveže
  6. VREDNOTENJE - zna izraziti vrednostno sodbo o metodi, argumentu, rešitvi - temelji na kriterijih..
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

SOLO TAKSONOMIJA

A
  1. Predstruktura - še ni znana
  2. Enostukturna - en vidik
  3. Večstruktura - pozna več vidikov, nezna povezan, razložit
  4. Odnosna - poveče pomembe vidike, a le za dano situacijo
  5. Abstraktna - razume, poveže vidike, prenese v novo situacijo, razume na abstrakten način
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Vrste ocenjevanja

A

samoocenjevanje, kolegialno, skupinsko, odprte knjige, portfolio, ocenjevanje izdelo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Ravni povratne informacije

A
  1. Vsebinska - dobro si začel, vrsni ted ni dober
  2. Raven procesa / strategije
  3. Raven samoregulacije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Vplivi ocenjevanja

A
  1. Spoznavni: če bo esej - se bo več učil
  2. Motivacijski:čim bolj so pomembni - postaja doseganje visokih rezultatov motivacija
  3. Čustveni - strah pred neuspehom, nizko samovrednotenje, tekmovalnost
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Zmanjšanje negativnih posledic ocenjevanje

A
  1. Poudarek na sprotnem / formativnem preverjanju
  2. Usmerjati pozornost na opravljanje nalog, napredek učenca
  3. Zlasti zunanje preverjanje vključevati višje spoznave ravni, upošteval bi se sam proces ocenejvanja
  4. Računalniške banke kakovostnih vprašanj - da si učitelji pomagajo
  5. Uporabni načini preverjanje - portfolio, projektne naloge
  6. Usposobljanje učiteljev za ocenjevanje
  7. Odgovornost učencem - samoocenjevanje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Katero mersko karakterisko ocenjevanja lahko prevsem zboljšamo s podaljsanjem preizkusa (uvedemo vec vprasanj)

A

zanesljivost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Prednosti in slabosti ustnega ocenjevanja znanja?

A
  • Ni ekonomičen saj učitelj porabi veliko časa, manj primeren za anksiozne učence
  • Glavna pomanjkljivost je ta, da vprašanja za učence niso enaka
  • Ali obratno, »dober učenec« dobi zelo težko vprašanje, nanj ne zna odgovoriti in tako dobi slabo oceno

+ svoj odgovor pojasni ali pa nam pokaže, po kakšni miselni poti je do pravilnega odgovora sploh prišel. To je pomembno zato, da vidimo, da je učenec neko snov resnično razumel, in da odgovor ni le plod ugibanja ali pa navadnega »drila«.
+ neposreden stik med učencem in učiteljem, ki pa je dostikrat ogrožen zaradi subjektivnih napak učitelja. P
+ saj učence pozna, ve če potrebujejo kakšne dodatne spodbude, dodatno vprašanje, oziroma usmeritev.
+Prav tako učenec pri ustnem ocenjevanju vadi govorno izražanje in javno nastopanje, njegovo znanje pa ni odvisno od njegovih bralnih sposobnosti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Katero karakteristiko izboljsamo s tem da damo odgovore v ocenjevanju še enemu ocenjevalcu:

A

objektivnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Katero mersko karakteristiko upoštevamo da primerno upoštevamo vseibnsko področje in cilje:

A

veljavnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj so prednosti/ slabosti pisnega ocenjevanja znanja?

A

+Ekonomičnost, vsi imajo ista vprašanja, bolj primeren za sramežljive učence
-Ne moremo preveriti višjih taksonomskih ravni, popravljaje, kasnejša povratna informacija

17
Q

Kakšen vpliva ima lahko veliko število tekmovanj na kakovost učenja?

A
  1. Slabo vpliva na slabše učence, saj jim lahko načne samopodobo in samospoštovanje, če nikoli ne dosežejo cilja - imajo se za manj vredne
  2. V kolikor tekmovanja peljejo do cilja, ki ni dostopen za vse se ustvari tekmovalno in ne sodelovalno vzdušje - si ne pomagajo, se primerjajo kdo je boljši..
18
Q

Kako naj se učitelj loti ocenjevnja znanja učencev, da bo le to čim bolj kakovostno in bo imeli učinke na nadaljne učenje? Kakšne usmeritve in navodila bi mu dali?

A

Ocenjevanje vedno bistveno vpliva tudi na učenje.

Vplivi ocenjevanja na učence so:

  • spoznavni,
  • čustveni in
  • motivacijski, zato je zelo pomembno, da je ocenjevanje kakovostno.

Učitelji bi morali:

  • dati večji poudarek sprotnem(formalnemu) preverjanju, pri čemer je trebe učitelje usposobiti za oblikovanje primernih vprašanj, nalog, povratnih informacij učencu in navodil, kako naj rezultate popravi.
  • Med poukom naj učitelji čim bolj usmerjajo pozornost na opravljanje nalog, dejavnosti, proces učenja, na napredek posameznika in ne na njegovo osebnost, na primerjanje z drugim.
  • Preizkusi končnega, zlasti pa zunanjega preverjanja bi morali biti sestavljeni tako kvalitetno, da bi učenje »za test«, bilo dobro učenje in bi zajemalo tudi višje spoznavne ravni s tem pa spodbujalo globinski pristop k učenju.
  • Upošteval naj bi se tudi proces reševanja (iskanje informacij, hipoteze..), ob tem pa naj se zmanjšuje tudi delež izbirnega tipa nalog.
  • Razširiti bi se moral obseg uporabljenih načinov preverjanja in ocenjevanja, ki zajemajo kakovost razmišljanja in usposobljenosti in ne le količino znanja.
  • V končni oceni naj se upoštevajo in kombinirajo učenčevi dosežki, dobljeni z raznimi načini preverjanja.
  • Zunanje preverjanje naj bo čim bolj kakovostno, rezultati naj se primerno kombinirajo z »notranjimi« ocenami in naj se uravnovesi njihova teža.
  • Učiteljem je potrebno bolj zaupati in jih čim bolj usposobiti za ocenjevanje.
  • Postopno je treba dajati več odgovornosti tudi učencem, tako da jih usposabljamo za samoocenjevanje.
19
Q

Kaj je portfolio in kaj z njim pridobimo?

A

Portoflio je zbirnik (zbirna mapa) posameznikove usposobljenosti, dosežene z učenjem ali izkušnjami, ki služi kot pripomoček komisiji pri preverjanju in potrjevanju nacionalnih poklicnih kvalifikacij.

Razvija kritično mišljenje, spodbuja ustvarjalnost in samoregulacije.

Na prvi pogled je protofilio zgolj mapa,v kateri so zbrani različni izdelki učencev, ki nastajajo ob obravnavnanju snovi (kontrolne naloge, domače naloge, izpiski, povzetki, delovni listi). Portfolijo omogoča učitelju spoznati učenca in njegove posebnosti, močna in šibka področja. Učitelj tako spremlja vsakega učenca posebaj in sicer s pomočjo izdelkov v mapi. Skupaj z učencem ugotavljala, na katerih področjih je učenec uspešen, kaj pa je tisto, ki bi moral pri svojem dleu in idnosu do dela izboljšati / spremeniti.

Testi znanja merijo znanje na ravni podatkov in informacij namesto proces pridobivanja znanja, kako se je učenec razvij, ne vključujejo preverjanja višjih miselnih procesov ampak hitrost, priklic naučenih podatkov za katere ni nujnoda jih učenec razume.

20
Q

Proces nastajanaj portfolia

A
  1. Učenci in dijaki ZBIRAJO svoje izdelke, dosežke skozi vso leto.
  2. 1x na mesec/semester IZBEREJO izdelke za izbirni portoflio (ni nujno najboljši, tisti ki so pomembni za razvoj, na katere so ponosni, kažejo napredek, ne rabijo bit popolni/ končani
  3. REFLEKSIJA - motivacijska vloga, nameniti dovolj časa in omogočiti da sami/ s s sošolci izpeljejo ustno / pisno.
    - samorefleksija (kaj sem se naučil, kakšni so občutki, kaj sem odkril)
    - samoocena (kje se razvijam, kaj mi še ni jasno, kako se najbolje učim)
    - samoevalvacija (kako sem se izkazal, kje sem sedaj, katera področja moram izboljšati)
    - postavljanje ciljev-vsa prejšnja vprašanaja pomagajo učencem načrtovati prihodnje delo, pomembno je da rezultate refleksije zapišejo, ubesedijo, da se zavedajo kaj morajo izboljšati.

Portfolio ne sme ostati zgolj zbirka podatkov ker zgubi cel potencial, namenjeno mora biti dovolj časa za skupni ogled. Omogoča učencem rast, starši vidijo dosežke otrok, učiteljem pa prepoznanje individualnih posebnosti, vidijo kako snov razumejo in diagnosicirajo nadaljne potrebe individualistov in razreda kot celote.

21
Q

Navedite primer proceduralnega znanja?

A

Prenos splošnih, širše uporabnih spretnosti, postopkov in mišljenja, skupnim raznim predmetom in področjem. Da znaš naučeno dejavnsko uporabiti, nekaj izvesti, narediš načrt in izpelješ delavnico

22
Q

Nosilci sugestije po Lozanovu? (a to je prvi al drugi delni?,idk)

A
  1. Avtoriteta učitelja - temelji na zaupanju
  2. Infantilizacija udeležencev - začasen povratek v igrivo, stroško sproščeno
  3. Psevdopasivnost - stanje telesne / miselne sproščenosti - klsična glasba
  4. Mnogoplasnost komunikacije - tudi tisti vidiki komunikacije, ki delujejo na podavestni ravni (govorica telesa, intonacija)
  5. Periferni dražljaji - plakati, slike,
23
Q

Katere so glavne karakteristike odobre povratne informacije?

A

Pozornost usmerimo na nalogo, ne na posameznikovo osebnost.

24
Q

Argumenti, s katerimi bi na osnovi nevrofizioloških ugotovitem oblikovali priporočila učiteljem, da bi bilo učenje učencev bolj učinkovito?

A
  1. Obe hesmisferi delujeta simetrično, vsaka od njiju ima do neke mere specializirane naloge, zato je pomembno da razvijamo obe hemisferi, učitelji bi morali bolj spodbujati funkcije desne hemisfere (ustvarjalnost, gibanje, prostorsk epredstave..)
  2. Pri učenju je lahko hormonsko blokiranje nevrotransmiterjem v oviro pri doseganju višjih mielnih funkcij, povezovanje, iskanje znanja, zato je pomembno ustrezna klima, odnosi ter odsotnost strahu, zmede, saj le to blokira delovanje višjih miselnih funkcij. Pozitivne izkušnej sprožijo nevrotransmitor dopamin, ki daje dodatno energijo za spoprijemanje z učnimi zahtevami.

3.Na učenje v sproščenem stanju temelji tudi metoda sugestopedije, ki jo je razvil bolgarski psiholog Lozanov.

25
Q

Katera je najpomembnejša značilnost dobrega ocenjevanja? Utemelji, kako jo lahko učitelj izboljša?

A

Veljavnost - ocena je vsebinsko veljavna če zajema vse to, kar smo želeli izmeriti.

Postopek ocenjevanja/preverjenja je veljaven, če obsega vse pomembne vsebine in cilje določenega izseka učnega načrta.

Veljavnost je npr. ogrožena, če je pri pouku slovenpčine cilj sposobnost pisnega in ustnega izražanja, v test pa je zajeto poznavanje slovničnih pravil in pojmov.

Preizkus prav tako ni veljaven, če poglavja niso propozicionalno zajeta (nekateri učitelji vrtajo le v eno področje).

Veljavnost preverjamo tako, da vprašanja primerjamo s cilji in vsebinami predmeta v učnem načrtu; lahko jih damo v presojo strokovnjakom.

Najtežje v preizkusih je doseži ravnotežje med nižjimi in višjimi taksonomskimi cilji.

Pomagamo si lahko tako, da vprašanja uravnavamo po uveljavljenih klasifikacijah npr. Bloomova taksonomija (za posamezne predmete jo je potrebno prilaoditi ali sestaviti novo, zadostuje pa tudi 3 stopenjska - znanje, razumevanje, uporaba)