Zgodovina in pestrost življenja na zemlji Flashcards

1
Q

Kako je nastala zemlja?

A

Zemlja je nastala pred približno 4,6 milijarde let z zgoščevanjem vesoljskega prahu in plinov. Kasneje je zemlja trčila z manjšim planetom, ob tem pa se je sprostilo veliko energije, Zemlja se je povečala, nastala je tudi Luna. Sledi strjevanje (tako nastanejo prve kamnine). Po obdobju trkov se oblikujejo prvi oceani, celine in atmosfera.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q
  1. Naštej hipoteze o nastanku življenja na Zemlji?
A

1.Trajnostna hipoteza
- stalna prisotnost živih bitij na Zemlji
- o njihovem izvoru sploh ne moremo govoriti
2.Stvariteljska / kreacijska hipoteza
- živa bitja je nekoč ustvarilo nadnaravno bitje / stvarnik
3.Kozmična / panspermijska hipoteza
- živa bitja nastala v vesolju in prišla na Zemljo
4. Hipoteza o spontanem nastanku
- živa bitja lahko nastanejo kadarkoli sama od sebe
iz nežive snovi, če so izpolnjeni določeni pogoji – abiogenetski nastanek

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Opiši Pasteurjev poskus

A

Dokazal je, da življenje lahko nastane le iz drugega življenja. Spontan nastanek mikroskopskega življenja ni mogoč, sterilno gojišče se lahko ukuži le, če je v stiku z okolico
Juho je segreval - bakterije so se namnožile tam, kjer je odstranil cevko

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q
  1. Opiši Redijev poskus. Kdo je dokončno potrdil, da samo iz celice nastane nova celica?
A

Dokazal, da živo nastane iz živega, organizmi ne nastajajo spontano!!
Veljalo le za večje organizme!
ličinke in muhe so se pojavile le na nepokritem mesu
Luis Pasteur dokazal to še na mikroskopski ravni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q
  1. Kaj pomeni abiogeneza?
A

Abiogeneza je nastank živega iz neživega, je postopno nastajanje kompleksnih bioloških molekul in življenskih procesov iz nežive narave.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q
  1. Kako si danes razlagamo nastanek življenja na Zemlji z abiogenezo?
A

Abiogeneza je nastala samo enkrat in nikoli več. Potekala je v stopnjah.
1. nastanek enostavnih organskih molekul- monomerov (enostavni sladkorji, aminokisline, maščobe, organske dušikove baze)
2. nastanek polimerov iz monomerov
globokomorski dimniki- smokers- vir energije in plinov, vir katalizatorjev (sulfidi)
3. samopodvojevanje polimerov
RNA molekolu ki shranjuje genetski material + encim, ki katalizira reakcije
katalizirale svoje lastno podvojevanje in nastajanje nekaterih drugih molekul (beljakovin)
4. nastanek membran, ločevanje od okolja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

PRVOTNA ATMOSFERA?

A
  • nasičena z vodno paro
  • veliko meteoritov
  • okoli 50C
  • veliko plinov, ki so izhajali iz vulkanov: dušik, dušikovi oksidi, ogljikov dioksid, metan, vodik, amonijak, vodikov sulfid… (vsebujejo kemijske elemente za sintezo org. snovi)
  • ni vsebovala prostega kisika
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Poskus: Miller - Urey?

A

Millerjev in Ureyjev poskus je pokazal, da osnovni gradniki polimernih bioloških makromolekul lahko nastanejo abiogeno.
Stimulirala sta razmere na prvotni zemlji- v zaprtem krožnem sistemu steklenih posod in cevi. Pline kot so metan, vodik, amonjak in vodna para sta izpostavila električnemu iskrenju- strele. Pline sta ohlajala da so stekali v posodo z prajuho, tam sta vodo segrevala. Po večih dneh sta analizirala vsebnost prajuhe in odkrila različne aminokisline, ki so osnovni gradniki beljakovin.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q
  1. Kaj veš o nastanku prvih celic?
A
  • hipoteza protocelice
    Maščobne kisline so se samoorganizirale- fosfolipidni dvosloj. Nastali so liposomi - predcelice ali protocelice.
    enostavno množenje (liposom tvori manjše liposome)
    enostavna presnova (vsebujejo encime, potekajo reakcije)

-hipoteza panspermije
življenje prišlo od drugje- meteorit
TARDIGRAD ali Medvedek- mikroskopsko majhen organizem, ki bi preživel tudi v vesolju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q
  1. Naštej možna mesta, kjer bi lahko nastalo prvo življenje na Zemlji? Zakaj ravno tu?
A
globokomorski vrelci
plitvo morje - prajuha
celinski vulkani
gejzirji- vrelci na kopnem
presihajoča jezera
praocean
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kdo je LUCA?

A

Zadnji vsesplošni skupni prednik.

anaerob, avtotrof, litotrof

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q
  1. Naštej 5 homologij, ki podpirajo teorijo o zadnjem skupnem predniku vseh današnjih organizmov.
A
  • primarni dedni zapis na molekuli DNA
  • 20 levosučnih aminokislin
  • ribosomi kot mesto sinteze beljakovin
  • ATP kot skladiščna molekula kemijske energije
  • celice obdaja dvoslojna fosfolipidna membrana
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Razlika med prokarionti, evkarionti.

A

prokariont

  • nimajo DNA v jedru, je prosto v citoplazmi
  • bakterije, arheje

evkariont

  • pravo jedro (obdano z membrano, vsebuje DNK)
  • živalska, rastlinska, glive, enoceličarji
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q
  1. Razloži bistvo endosimbiontske teorije?
A

Sožitje dveh organizmov, kjer eden živi znotraj drugega.
Prokariont je fagocitiral manjšega prokarionta, vendar ga ni mogel prebaviti. Manjši prokariont je povečal učinkovitost pridobivanje energije iz hrane- živela sta v sožitju- tako je nastal mitohondrij.
Čez čas je tako nastal tudi kloroplast.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q
  1. Kateri dokazi danes podpirajo endosimbiontsko teorijo?
A
  • kloroplasti, mitohondriji imajo lastno DNK in ribosome-sinteza lastnih beljakovin
  • dvojna membrana
  • Zgradba podobna bakterijski (krožna DNA, brez jedra)
  • sposobnost podvajanja
  • Sorodnost mitohondrijev s heterotrofnimi bakterijami
  • Sorodnost kloroplastov s fotoavtotrofnimi cianobakterijam
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q
  1. Poznaš še kakšno endosimbiozo? Katero?
A

listne uši in bakterije
listne uši se hranijo z rastlinskim sokom- nima veliko hranil, bakterije proizvedejo vitamine in aminokisline, v zameno dobijo energijsko bogate organsk snovi

Korale + dinoflagelti
alge jih oskrbujejo s fotosintetično pridelavo hrane

17
Q
  1. Kaj je divergentni oz. konvergentni razvoj? Opiši na primeru?
A

DIVERGENTNI razvoj- skupen izvor, vendar se zaradi različnih nalog med seboj razlikujejo. Organizmi imajo skupnega prednika, to je razvoj z razhajanjem. Na tak način nastanejo homologni organi.
Npr. vretenčarska peteroprstna okončina

KONVERGENTNI razvoj- podobne lastnosti pri vrstah, ki niso rezultat skupnega izvora.Posledica podobnosti zaradi prilagoditve podobnemu okolju, načinu
življenja. Analogni organi.
Npr. plavut delfina in ribe, krila ptiča in metulja

18
Q
  1. Katere so prednosti večceličarjev v primerjavi z enoceličnimi organizmi?
A
  • plenilska celica ni mogla pogoltniti večcelične tvorbe
  • delitev dela
  • specializacija, diferenciacija celic
19
Q
  1. S katerimi težavami so se srečali organizmi pri prehodu na kopno?
A

UV sevanje
opora
izgubljanje vode
razmnoževanje vezano na vodo

20
Q

UV sevanje?

A
  • sprva ni bilo ozonskega plašča, na površje so prišli tudi UVC žarki, ki so smrtonosni
    organizmi so takrat živeli v vodi, saj UVC skozi vodo ne prodre
  • avtotrofi so izvajali fotosintezo- ekoinžinirska sposobnost zelenih rastlin
    v ozračje so izpuščale O2, tam se je tvoril ozon O3
  • živali so se zaščitile s kožo, v kateri je pigment
21
Q

Opora?

A
  • RASTLINE so problem pomanjkanja opore na kopnem rešile z ligninom
    celične stene tvorijo veliko lignina olesenijo in tvorijo les
  • ŽIVALI
    hidrostatsko ogrodje- notranjost napolnjena s tekočino in obdana s čvrsto vezivno ovojnico (pijavke, deževniki)
    raki, polži. školjke, morski ježki so že imeli trdna tkiva, ki so olajšala pregod na kopno- predprilagoditve, eksaptacije
    členonožci so prvi osvojili kopno- ZUNANJE OGRODJE(hitin)
    prek rib mesnoplavutaric (predprilagoditev za okončine) se je razvilo- NOTRANJE OGRODJE (skelet- vretenčarji, ribe, dvoživke, plazilci, ptiči, sesalci)
22
Q

Izguba vode?

A

večceličarji potrebovali vlažno površino za izmenjavo plinov (dihanje), vendar so s tem stalno izgubljali vodo- EVOLUCIJSKO TEHTANJE
Prilagodili so se z zaščitnimi sloji, telesnim ovojem (kutikula z maščobami, poroženela povrhnjica- epidermis) + organeli, ki omogočajo privzem vode in dihanje (korenine, listne reže, pljuča v notranjosti organizma)

23
Q

Razmnoževanje in razvoj?

A

mahovi- razmnoževanje v vodi
praprotnice- gametofit vezan na vodo
semenke- m. spolna celica - pelod, nova rastlina se razvije v semenski zasnovi
živali- notranja oploditev, zarodkove ovojnice- AMNIOTSKO JAJCE (v maternici voda, ptiči, plazilci, sesalci)

24
Q

Kaj so živi fosili?

A

Živi fosili so danes živeče vrste organizmov, ki so po telesni zgradbi
zelo podobne vrstam, poznanim samo po fosilnih ostankih, hkrati pa
nimajo drugih še živečih sorodnikov.