Merske karakteristike Flashcards
1
Q
Osnovne merske karakteristike
A
→ veljavnost
→ zanesljivost
→ objektivnost
→ občutljivost
2
Q
Veljavnost vprašalnika
A
- veljavost anketnega vprašalnika je lastnost da nam odgovori anketirancev prinašajo prav tiste podatke ki so nam potrebni
→ tiste podatke po katerih sprašujemo, merimo tisto kar smo imeli namen meriti
→ vprašanja zastavimo jasno, smiselno, razumljivo, nesugestivno
→ pogosta napaka: spraševanje otrok po izobrazbi staršev
→ logični sklep: vprašalnik je veljaven če so veljavna vprašanja ki ga sestavljajo
→ veljavnost razumemo v kontinuumu od manjše do večje, ni absolutov
3
Q
Veljavnost testa
A
- veljavnost testa je lastnost da meri tisto, kar imamo z njim namen meriti
→ test je veljaven kolikor meri prav to kar imamo namen z njim meriti
→ učitelj vedno misli da meri to kar ima namen meriti
→ različne vrste veljavnosti: vsebinska (racionalna, racionalno presojamo ali je test vsebinsko primerno sestavljen tako da da z njim merimo kar želimo), kriterijska (ko testne rezultate koleriramo z drugimi rezultati nam predstavljajo zunaji kriterij veljavnosti – kriterijska validacija je empirična), konstruktna (pove v kolikšni meri lahko testne rezultate interpretiramo kot odraz nekih konstruktov npr inteligentnost, je empirična in jo ugotavljamo s faktorsko analizo)
4
Q
Zanesljivost vprašalnika
A
- Zanesljivost anketnega vprašalnika: vprašalnik je zanesljiv če nam osebe pri ponovnem anketiranju z enakim vprašalnikom odgovarjajo na vprašanja enako kot pri prvem anketiranju
→ vprašalnik je zanesljiv, če so zanesljiva vprašanja ki ga sestavljajo
→ zanesljivost preverjamo s ponavljalno metodo – preverjamo stabilnost odgovorov
→ izpeljemo z fazo preizkušanja (od 300 ponovimo na 20) ali s ponovitvijo definitivnega anketiranja na manjšem vzorcu
→ za preverjanje zanesljivosti postavimo kontrolna vprašanja: vsebinsko sorodna vprašanja, primerjamo odgovore
5
Q
Zanesljivost testa
A
- zanesljivost testa je podobna kot pri vprašalniku
→ zanesljivost je zagotovljena ko pri ponovnem testiranju istih testirancev znova dobimo enake rezultate
→ kot mero uporabljamo koeficient zanesljivosti (Pearsonov)
→ če dobimo visok rezultat zanesljivosti to še ni zagotovilo, da meri test prav tisto kar želimo z njim meriti (to nam pove veljavnost) - metode za ocenjevanje zanesljivosti testa:
→ retestna ali ponavljalna metoda: iste posameznike testiramo dvakrat, izračunamo Pearsonov korelacijski in dobimo koeficient stabilnosti
→ metoda paralelnih oblik testa: iste testirance testiramo dvakrat vendar uporabimo paralelni obliki testa, izračunamo Pearsonov korelacijski ki ga imenujemo koeficient ekvivalentnosti
→ metoda lihih in sodih polovic: testiranci rešijo en test, naknadno ga razdelimo v dve polovici (lihe in sode naloge), izračunamo Pearsonov, dobimo koeficient homogenosti
→ metoda analize notranje konsistentnosti: teste razdelimo na toliko delov koliko nalog ima, računamo s pomočjo Kuder-Richardsonove formule
→ Cronbachov koeficient alfa - neobjektiven test ne more biti dovolj zanesljiv → torej vedno preverimo najprej objektivnost
- srednje težke naloge višajo zanesljivost
- testne rezultate korigiramo zaraadi možnosti ugibanja
6
Q
Objektivnost vprašalnika
A
- objektivnost anketnega vprašalnika
→ je večja čim manj oseba ki izbira odgovore spreminja informacije, ki jih odgovori vsebujejo (izključitev subjektivne presoje) – enostavneje pri zaprtih odgovorih
→ med in pred samim anketiranjem anketarji ne smejo vplivati na anketirance
7
Q
Objektivnost testa
A
- objektivnost testa
→ objektivnost izvedbe
→ objektivnost vrednotenja odgovorov (različni vrednotijo enako, vsi testiranci razumejo enako)
→ objektivnost interpretacije testnih rezultatov
8
Q
Občutljivost testa
A
- test znanja je tem bolj občutljiv, čim manjše razlike v znanju posameznikov lahko z njim ugotavljamo
→ to zagotovimo z različno težkimi nalogami
→ večja je razpršenost rezultatov, večja je občutljivost testa
→ občutljivost je odvisna tudi od dolžine testa