Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

ZGODOVINA 3. LETNIK > ZDRUŽITEV NEMČIJE > Flashcards

ZDRUŽITEV NEMČIJE Flashcards

1
Q

ponovitev (5)

A
  • nacionalna gibanja potekala tudi tam v prvi polovici 19 stol.,
  • v revolucionarnem letu 1848 se okrepijo,
  • cilj: vsi v eno državo (prej v Nemški zvezi, več držav),
  • 1848 bolj konkretni pri boju za združitev, sporno, ne uspe, ker je bilo več idej- Mala Nemčija (brez Avstrije), Velika Nemčija, ureditev- ohlapna ali centralizirana,
  • krono nove države naj bi prevzel pruski kralj, vendar ni želel upoštevati suverenosti ljudstva.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

prusija želi kaj

A

želela prevzeti vodilno vlogo, kralj želel Malo nemško državo brez Avstrije,

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kaj se zgodi z prusijo

A

ponoven poskus za vodilno vlogo, vendar ima avstrija prevelik vpliv

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

1850

A

ustanovljena Erfurtska zveza (povezane Severnonemške države),

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

kaj stori avstrija

A

imela v tem času velik političen vpliv in tako prisilila Nemčijo, da zvezo prekine - Nemška zveza se obnovi kot pred revolucijo,

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

1848 pogodba s katero preprečijo združevanje nemcev

A

Olmuška pogodba, to ni trajalo dolgo, saj živi ideja, da bi se združili okrog Prusije, ki bi bila glavna.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

zakaj je prusija imela glavno vlogo (3)

A
  • imela prednosti pred Avstrijo:
  • gospodarski razvoj višji (premogovništvo, gospodarsko pomembna območja- Posavje, Porurje, porast industrije (kemijske, jeklarske),
  • politična ureditev: Prusija- ustavna monarhija, v Avstriji se obnovi absolutizem, novi absolutizem (Back- minister)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

prelomnica po kateri se začne proces združevanja (5)

A
  • pruski kralj (Vilijem I.) imenuje za predsednika vlade Otta von Bismarcka,
  • on se je lotil vprašanja združitve,
  • potem postal tudi predsednik vlade Nemškega cesarstva. (UČB 69 pomemben VIR 2),
  • za združitev so potrebovali močno vojsko zato se loti tega,
  • Nemčijo so združili z vojnami,
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

za bismarckovo politiko pomembno (3)

A
  • Reorganizacija, posodabljanje vojske. Da se povečajo sredstva za vojsko bi moral dobiti odobritev s strani parlamenta, tega ni dobil. Delal na lastno pest,
  • zakaj se potem nihče ni uprl? Igral na nacionalna čustva ljudi,
  • Avstrijo želel najprej oslabiti, nato izločiti iz Nemške zveze.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

vojne v procesu združevanja (3)

A

1864 Nemško-danska vojna
1866 Sedemtedenska vojna
1870-71 Francosko-pruska vojna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

nemško danska vojna (5)

A
  • Danska želela priključiti Schleswig,
  • Avstrija in Prusija še na isti strani, skupaj proti Danski, dogovor za skupno upravo,
  • razdelita si Schleswig Prusiji, Holstein Avstriji,
  • Avstrija se začne ločevati in se znajde v položaju proti Prusiji – zato pride do vojn proti Avstriji,
  • pomembna propaganda: Prusija dobro pripravljena proti Avstriji. Holstein se nato priključi Prusiji.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

sedemtedenska vojna (8)

A
  • bitka predstavlja načrt za reorganizacijo Nemške zveze, v katerem ni več Avstrije – Avstrijci seveda nasprotovali, se upirali,
  • pred začetkom si je Prusija zagotovila nevtralnost Francija (na zahodu) in Rusija (na vzhodu), Italija je bila že združena tako se aprila sklene sporazum tudi z njo (Italijani se niso vojskovali, vendar so mnogokrat stopili na zmagovalno stran ob pravem času): Italija imela svoje interese in zaradi sodelovanja na zmagovalni strani so dobili Benečijo,
  • sredi julija začela vojna, severna in južna bojišča,
  • na jugu so Avstrijci premagovali Italijane, bitka pri Custozzi, pomorska bitka pri Visu,
  • na severnih bojiščih Prusija zmagala, pomembna bitka: bitka pri Kraljevem Gradcu,
  • mirovna pogodba podpisana 23. 8. v Pragi in pomeni razpust Nemške zveze,
  • najprej so se združile severne nemške državice, Prusiji se priključujejo Hannover, Frankfurt, Nassau, Hessen, …
  • povežejo se v bodočo Severnonemško zvezo, ustanovil jo je Bismarck, je federativna, liberalna,
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

francosko pruska vojna (6)

A
    1. julija Francija napove vojno Prusijo,
  • Napoleon III., premagan, pomagajo mu Avstrija in Italija (še ni imela območja okrog Rima),
  • pomembna bitka: bitka pri Sedanu,
  • leta 1870 bitka pri Metzu, konec oktobra se francozi končno predajo,
  • Prusija proti Parizu (dolga obleganja), od septembra do konca januarja 1871,
  • sledila mirovna pogajanja.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

obdobje po vojnah (4)

A
  • Po vojnah sledijo mirovna pogajanja
  • V Frankfurtu maja1871
     Problem je v 2 pokrajinah Loreni in Alziciji, ki jih Francija odstopi Nemčiji
     Poraženka zmagovalki plača vojno odškodnino 5 milijard frankov
    1. vojna dokončno združi Nemce, ker imajo skupnega sovražnika Francijo
  • Vzporedno z vojno potekajo pogajanja 8, 9.1870 s katerim pridobijo J-nemške države soglasje, da se priključijo, odgovoren Oto von Bismarck
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

nemško cesarstvo (kdaj, kdo, kje)

A

uradno razglašeno 18. 1. 1871 v zrcalni dvorani Versaillesa
 Vlogo cesarja prevzame Pruski kralj Vilijam I.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kako je nemčija urejena

A
  • Urejena je kot zvezna država (22 držav, 3 svobodna mesta) – federacija
     3 svobodna mesta: Hamburg, Blibuck, Bremen
17
Q

kaj nemčija postane

A
  • Nemčija je postala vodilna sila v sr. Evropi, česar se najbolj boji Francija
18
Q

problemi s katerimi se sooča nemčija

A

na gospodarskem področju
vzpostavljanje enotnega pravnega sistema
nacionalna nasprotja
poskus germanizacije in ukinitev krščanstva
verska nasprotja

19
Q

gospodarsko področje

A
  • Z del bolj industrijski
  • J in V bolj agraren
20
Q

nacionalna nasprotja

A
  • Francoski prebivalci na območju Lorene in Alzacije
  • Danci na S
  • Poljaki na V
21
Q

verska nasprotja

A
  • Protestanti na S (Prusija, srednji del)
  • Katoliki na J (Bavarska, Badenwurk)
22
Q

pristojnosti na področju cele države (8)

A

 Najbolj se upira bavarska (pogajanja Bismarcka)
 Pomembno funkcijo in vodilno vlogo imata državni kancler in cesar
 Železnice v lasti zveze razen Bavarska
 Zakonodaja
 Pravne zadeve
 Zunanja politika
 Vojska
 Pobiranje carin
 Enotna valuta

23
Q

pristojnosti dežel (4)

A

avtonomno, za vsako posebaj in omejeno
 Vzgoja in izobrazba
 Verske razlike
 Sodstvo
 Pobiranje neposrednih davkov

24
Q

nekatere dežele še posebej bavarska še dodatne pravice (6)

A

 Svoja pošta
 Svoja diplomacija
 Železnice, gradnja
 Zgolj navidezno samostojno vojsko
 Pravica do imenovanja vojaških častnikov
 Bavarska je že takrat slovela po pivu, in davek od piva gre v njihovo blagajno

25
Q

v praksi ima vodilno vlogo še vedno prusija

A

 Kaže se v sprejemanju zakonodaje, izvršna veja oblasti, ker ima Prusija največ poslancev v državnem zboru

26
Q

volilna pravica in zvezni svet

A
  • Volilna pravica je splošna moška
  • Zvezni svet je organ, ki ga sestavljajo delegati zveznih dežel
27
Q

junkerji

A

prusko plemstvo, ki ohranjajo vodilne položaje v vojski

28
Q

zvezni kancler

A

odgovoren le cesarju

29
Q

vloga parlamenta

A

omejena na avtoriteto monarha oz. cesarja

30
Q

reševanje težav nemške zveze (3)

A
  • Nemčija se poenoti pravno in gospodarsko
  • Ustanovljena je državna banka in poenotena valuta
  • Želijo germanizirati
31
Q

odnos do katoliške cerkve in političnih strank (dve točki in pet podtočk)

A

 Vse več pritiskov
 Sprejeti so št. ukrepi, ki sprožijo kulturni boj, ki pomeni ukrepe proti cerkvi;
* Prepoved jezuitov
* Uvedena civilna poroka
* Nadzor nad verskimi šolami in lokalnimi cerkvami
* Cerkev hočejo ločiti od države
* Prekinjeni so stiki z Vatikanom

32
Q

kaj se zgodi ko to ne deluje

A
  • Vse to ne deluje in vpliv krščanstva se ni zmanjšal, kulturni boj je deloval celo kot propaganda katoliški stranki, posledica je prekinitev pritiskov na katoliško vero 1878
33
Q

kje potem država vidi sovražnika

A

– socializem
 Pojavi se socialistično delavsko gibanje 1873
 Oni želijo spremembe v korist delavcev

34
Q

kak zakon sprejme država

A
  • Država začne sodelovati proti socializmu in sprejmejo protisocialistični zakon 1878:
     Prepove zborovanje, organizacije in časopise povezane s socializmom
35
Q

kdaj začne država uresničevat socialno zakonodajo

A
  • Država v 80. letih 19. stol. začne uresničevat socialno zakonodajo
     Vključeno tudi zavarovanje
36
Q

nov kancler

A

postane Leo von Capriul
 v 90. letih podpišejo Nemci kar nekaj trgovinskih pogodb v smislu, da se znižajo carine
 skušajo izboljšati položaj delavcev
 prepovejo delo otrok mlajših od 13 let

37
Q

zunanja politika

A

usmerjena v imperializem

ZGODOVINA 3. LETNIK (31 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions