13. Pravna kultura Flashcards
(9 cards)
tri def kulture (široko, ožje, najožje)
najširše: vse kaj ni dano že od narava (predmeti, ki jih je izdelal človek + duhovna kultura: vrednote, nazori, predstave, norme)
ožje: vsa področja človekove duhovne ustvarjalnosti (religija, vrednote in norme, filozofija, znanost, umetnost)
najožje: sinonim za umetnost
taylorjeva def kulture
kompleksna celota, ki zajema
- znanje
- vero
- umetnost
- pravo
- običaje
- sposobnosti in navade, ki jih je pridobil posameznik
pravna kultura def
skupek vrednosstnih predstav, norm, institucij, postopkovnih pravil ter ustaljenih načinov vedenja in delovanja v neki dr, ki se nanašajo na pravo in jih je mogoče empirično raziskovati
dva dela pravne kulture
idealni del: normativni del, vrendoste, ideje, pričakovanja in mnenja ljudi o pravnih normah
realni del: dejanska razsežnost tj vedenje in ravnanje ljudi v zvezi s pravom, zadržanja in navade
dve vrsti pravne kulture (delitev)
splošna (zunanja): odnos vseh posameznikov in skupin do pravnega sistema
profesionalna (notranja): rezultat oblikovanja pravnih institucij in njihovega delovanja, v kar so vpeti poklicni pravniki
tj ideje in ravnanja ljudi, ki se poklicno ukvarjajo s pravnimi procesi, ki potekajo v okviru pravnih institucij
pravne družine in tradicije
do razl med pravnimi kulturami prrihaja med drugim zaradi razl pravnih sistemov; dejansko ima vsako ljudstvo oz. narod svojo pravno kulturo in v tem smislu govorimo o velikih pravnih družinah in tradicijah
(danes večje poenotenje prava)
splošna pravna kultura v javnosti
javno mnenje -> prelevi v moralno ocenjevanje -> vrednote v vsebini javnega menenja -> skupaj s pravnimi, običajnimi ,strokovnimi in političnimi pravili dobi ta obl zavesti normativno vsebino
pravna pravila determinirana z vsebino javnega mnenja - pravna pravila poustvarjajo javno mnenje
skozi jm vstopajo pp v dr zavest in spl pravno kulturo neke družbe
profesionalna pravna kultura
= ideje in ravnanja ljudi, ki se poklicno ukvarjjao s pravnimi procesi, ki potekajo v okviru pravnih institucij
pogosto se kažejo razl med spl in prof pravno kulturo - zato rabimo utrditev poklicno vzdrževanih norm in vrednot
pravniška zavest
- začne graditi že med poklicno pravniško socializacijo
- študentje prava pridobijo določene pravne vrednote
- zaradi njih se njihovo mnenje loči od splošnega javnega
- dilema obtožiti nedolžnega ali izpustiti krivega