literarna teorija Flashcards

1
Q

sopomenke književnosti

A

književnost, literatura, slovstvo, leposlovje, besedna umetnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Na kaj se deli literarna veda?

A

Literarno teorijo, literarno kritiko, literarno zgodovino.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj pomeni, da je literarna teorija sinhrona, literarna zgodovina pa diahrona?

A

Lit. zgo. je diahrona, ker preučuje značilnosti jezika skozi čas; lit. teo. pa je sinhrona, ker preučuje točno določeno obdobje in njegove karakteristike, ne da bi se ozirala na ostala obdobja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

literarne zvrsti in njihove lastnosti

A

LIRIKA; izpoveduje notranje občutke, čustvena, v ospredju ni prave zgodbe, navadno v verzih
EPIKA; v prozi ali verzih, navadno daljša, epos=pripoved, pripoveduje zgodbo
DRAMATIKA; drama=dogajanje, prve drame pisali stari grki, hkrati izpoveduje in pripoveduje, uprizoritev v teatru, dramski trikotnik, sestavljajo jo: dialog, didaskalije, prizori, dejanja…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

literarne vrste

A

So oblike znotraj literarnih zvrsti, ki imajo neko skupno lastnost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

epske literarne vrste (14)

A

ep, bajka, pripovedka, pravljica, legenda, novela, prilika, basen, romanca, balada, roman, povest, kratka zgodba, anekdota…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

lirske literarne vrste (9)

A

elegija, oda, psalm, epigram, sonet, glosa, gazela, pesem v prozi, svobodne pesniške oblike…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

dramske literarne vrste (5)

A

tragedija, komedija, muzikal, filmski scenarij, radijska igra…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kako delimo književnost?

A

1) visoko-umetniška / trivialna (kiš, šuna, plaža)
2) izvirna / prevodna
3) ljudska / umetna
4) otroško-mladinska / odrasla

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

snov

A

ozadje pesmi, od kod pesem izhaja, gradivo literarnega dela

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

motiv

A

najmanjši vsebinski deli, predmeti, situacije, osebe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

tema

A

osrednja vsebina; glavni problem, vprašanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

ideja

A

temeljno sporočilo, vsebina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

simbol

A

kaj motivi/tema simbolizira, kaj pomeni v prenesenem ali bolj poglobljenem pomenu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

zgodba (fabula)

A

dogajanje v časovnem zaporedju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

književni prostor ali čas

A

kje (prostor, kraj, scena) in kdaj (koliko časa ali v katerem obdobju) se zgodba odvija - samo v epiki

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

književne/dramske osebe

A

imajo karakter in vlogo, k zgodbi prinašajo svoj delež pripovedi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

pripovedovalec (vrste)

A

(obstaja samo v epiki)
1. osebni, 2. osebni, 3. osebni (vsevedni), personalni (James Joyce- tok zavesti v Ulikses)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

lirski subjekt

A

izpovedovalec v liriki; lahko eden izmed oseb v delu, ali pa avtor sam

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

metrika

A

= verzologija
merjenje glasov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

ritem

A

izmenjava naglašenih (-) ali nenaglašenih (U) glasov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

metrum

A

že vnaprej določena shema ritma

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

stopica + vrste stopic + primeri besed

A

enota metruma
1) trohej -U (mati, kozel, pekel, muha)
2) jamb U- (meščan, bedak, meni, papir)
3) amfibrah U-U (Ljubljana, verjetno, življenje, nevesta)
4) daktil -UU (jabolko, rožica, srečanje, postelja)
5) anapest UU- (telefon, zemljevid, kamnosek)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

vrste verzov

A

1) jambski enajsterec: U- U- U- U- U- U
2) španski osmerec: -U -U -U -U
3) heksameter=peterostopični daktil: -UU -UU -UU -UU -UU -U
4) aleksandrinec
5) srbski deseterec: -U -U -U -U -U

25
Q

kitica + vrste

A

zveza verzov, ki se od drugih ločijo s presledkom oz. odstavkom
1) trivrstičnica: tercina
2) štirivrstičnica: kvartina, alpska poskočnica
3) osemvrstičnica: oktava ali stanca

26
Q

tropi

A

besede v prenesenem ali zamenjanem pomenu

27
Q

ravni tropov

A

-premi=pravi pomen besede
-preneseni pomen
-točka podobnosti ali tretje v primeri ali tertium comparationis

28
Q

metafora

A

Prenesemo pomen iz enega predmeta na drugega zaradi skupne točke.
večer življenja = starost

29
Q

primera ali komparacija

A

Primerja, do kraja izpeljana metafora.
Tak si lepa kakor zora, ko pripelje beli dan.

30
Q

okrasni pridevek ali epiteton ornans

A

Slikovito prikaže bistveno lastnost nekega predmeta ali pojma.
obraz mili, sovražna sreča, ledeno srce

31
Q

stalni pridevek

A

Ko se nek okrasni pridevek pogosto pojavlja v paru z isto besedo, tvorita stalni pridevek.
dobro jutro, bela cesta, črni vran, beli sneg, rdeča kri

32
Q

poosebitev ali personifikacija

A

Neživemu, živalim ali pojmom pripišemo človeške lastnosti, da dogodke prikažemo bolj živo.
grobovi tulijo, sončni žarki jo pobožajo, gozd molči

33
Q

stalno reklo ali fraza

A

Stalna besedna zveza s prenesenim pomenom. Velikokrat je prvotni pomen pozabljen.
črna kronika; Ti očeta do praga, sin tebe čez prag.; Kdor prvi pride, prvi melje.

34
Q

prispodoba ali alegorija

A

Podobna simbolu, le bolj poglobljena, subjektiva, za razumevanje zahteva več bralčevega truda.
kot simbol: križ (krščanstvo)
kot primera: ta človek, pravi volk na denar

35
Q

preimenovanje ali metonimija

A

Hitreje razumljiva zamenjava dveh predmetov ali pojmov, ki imata med seboj neko zvezo.
-avtor namesto dela: Berem Prešerna.
-posledica namesto vzroka: črna smrt=kuga
-snov namesto izdelka: svinec=krogla
-lastnik namesto lastnine: Sosed je pogorel.
-abstraktno namesto konkretnega: mladost=mlad človek
-dežela, kraj, čas namesto prebivalstva, vsebine: Cela Ljubljana navija zate.
-čutna podoba za abstrakten pomen: oljčna vejica=mir

36
Q

sovzprejetje ali sinekdoha

A

Del se zamenjuje s celoto.
streha nad glavo = prenočitev v hiši

37
Q

zamenjava ali antonomazija

A

Uporaba osebnega imena za splošno označitev.
Krjavelj = nabrito neumen

38
Q

figure

A

jezikovno-govorne oblike, ki odstopajo od običajne rabe; namenjene posebnim učinkom

39
Q

soglasniški stik ali aliteracija

A

Ujemanje začetnih soglasnikov v poudarjenih zlogih.
vedra višnjevost višav

40
Q

samoglasniški stik ali asonanca

A

Ujemanje samoglasnikov na koncu verzov ali v celotnem verzu.

41
Q

polni stik ali rima

A

Ujemanje soglasnikov ali samoglasikov, navadno na koncu verzov.

42
Q

podobnoglasje ali onomatopoija

A

Posnemanje naravnih glasov za doseg slušne predstave.
-kvak kvak, glej oblak
-Povodni mož

43
Q

podvojitev ali geminacija

A

zaporedno ponavljanje iste besede ali besedne zveze

44
Q

anafora

A

ponavljanje na začetku zaporednih verzov

45
Q

epifora

A

ponavljanje na koncu zaporednih verzov

46
Q

epanalepsa

A

ponavljanje na začetku in na koncu veza ali stavka
“Gorje ti, neusmiljeno ljudstvo, gorje!”

47
Q

anadiploza

A

ponavljanje na koncu enega in na začetku drugega verza

48
Q

pripev ali refren

A

ponavljanje besed, besednih zvez ali stavkov skozi celotno pesem ali na koncu verzov

49
Q

mnogovezje ali polisindeton

A

ponavljanje veznika, kjer ni potrebno

50
Q

brezvezje ali asindeton

A

opustitev vseh veznikov

51
Q

ispust ali elipsa

A

Ispušča kak stavčni člen, ki ga lahko dopolnimo sami - pogost v pregovorih.
“Ti očeta do praga, sin tebe čez prag.” - Ti si pognal očeta do praga, sin bo tebe pognal čez prag.

52
Q

zamolk ali aposiopeza

A

Zamolči konec misli, a se ga da slutiti.
“E, da bi te…!” = E, da bi te vrag odnesel!

53
Q

nagovor ali apostrofa

A

Nagovarja odsotne/nežive osebe ali pojme, na katere se pesnik obrača, kot da so žive pred njim.
-“Kdaj videl te bodem spet, Ljubljana?”
-v Soči (S. G.) se razreza čez celotno pesem

54
Q

vzklik ali eksklamacija

A

Posledica močnega duševnega pretresa. Klicaj!
“O vi, ki vstopate, vsak up pustite!”

55
Q

govorniško ali retorično vprašanje

A

odgovor ni pričakovan, ali pa je že vključen v vprašanje
-“Komu je mar, poet tvojih sanj, tvojih iskanj, tvojih spoznanj?”

56
Q

stopnevanje ali klimaks

A

Stopnjuje moč predstave z močnejšimi izrazi.
-navzgor: “In žena zravna se, glej, veča se, rase, ves čoln je že skoraj poln.”
-navzdol: “Pet talentov sem dobil, tri zakopal, da zapil, zdaj se od srca kesam, da sem le od dveh-pijan.”

57
Q

pretiravanje ali hiperbola

A

Do nemogočega pretirana izjava ali primera.
“Postal je tak fant, da bi gore premikal.”

58
Q

nasprotje ali antiteza

A

Veže dva nasprotujoča si pojma v miselno celoto, da ju čim bolje osvetli.
“Biti, ne biti, to je tu vprašanje.”

59
Q

bistroumni nesmisel ali oksimoron

A

Zveza dveh izključujočih si pojmov v enoto.
“Tišina v izbi je bila tolika, da je vpila do nebes.”