1848 Flashcards

1
Q

liberalne in nacionalne ideje po revoluciji v franciji l 1830

A
  • vladarji in vlade so se na širjenje takšnih idej pogosto odzvali z represijami, ki so samo upočasnile ta gibanja
  • nov vrhunec = revolucije l 1848, revolucionarno leto
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

problemi l 1848

A
  • v revolucijah se je nakopičilo več desetletij trajajoče nezadovoljstvo meščanstva, delavstva in kmečkega prebivalstva
  • v letih pred 1848 evropo zaradi slabih letin zajeli lakota in kriza manjših obrti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

značilnosti revolucije l 1848

A
  • liberalizem na področju gospodarskem, verskem in političnem področju
  • nacionalizem
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

značilnosti revolucij

liberalna gibanja

A
  • stremela so predvsem k uveljavanju človekovih pravic in enakosti vseh
  • temeljne zahteve revolucije l 1848
    -> zahteva po uvedbi ustav
    -> zahteva po parlamentarnem življenju
    -> v nekaterih državah tudi dokončne zemljiške odveze
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

značilnosti revolucij

narodna gibanja

A

glavni cilj je bil združitev sicer razdrobljenega naroda v enotne nacionalne države

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

začetek revolucionarnega leta

A

vstaja v palermu, ki je izbruhnila 12. januarja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

epicenter revolucionarnega vrenja

A

francija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

širitev vesti o izbruhu revolucije

A
  • hitro se je razširila
  • v mnogih evropskih državah naletela na številne podpornike
  • vesti o revoluciji v franciji so okrepile revolucionarno gibanje v palermu
  • revolucija se je hkrati širila tudi na območje nemške zveze in avstrijskega cesarstva
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

izjeme

A
  • anglija - izpeljala številne politične reforme, zaradi tega je bil revolucionarni potencial veliko manjši
  • rusija in osmanska država - bili sta zaostali in izjemno avtokratski državi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

vstaje in proteste

A
  • študenti, meščani, izobraženci, delavci in kmeti so protestirali
  • bili so nezadovolni s svojim družbenim položajem
  • tako je želja po večjem političnem vplivu in veljavi na ulice silila meščanstvo, intelektualce in študente, ki so želeli demokratizacijo družbe
  • kmeti so se upirali v želji po končni odpravi fevdalizma
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

dogajanja v večjih mestih

A
  • v večjih mestih in epicentrih revolucije so izbruhnile vstaje
  • gradili so barikade in vdirali v javna poslopja
  • nasprotniki revolucije so proti vstajnikom pošiljali vojsko, tako da so se mnoga mesta, tudi dunaj, v času revolucije spremenila v bojišča revolucionarnega boja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

razmah revolucionarnih vrenj

A
  • sredi leta 1848
  • znotraj revolucionarnega gibanja pojavila številna nasprotja predvsem med meščanstvom in delavstvom
  • vladarji in njihove vlade začeli z vojaškimi operacijami proti vstajnikom
  • do sredine leta 1849 je bila revolucija premagana povsod po evropi- liberalna in nacionalna gibanja ni bilo mogoče zaustaviti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

primer kratkoročne posledice revolucije

A

vpeljava začasnih ustav

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

daljnosežne posledice revolucije

A
  • razmah ustavnosti in parlamentarizma kot posledice liberalnih zahtev revolucije
  • poznejši združitvi nemčije in italije kot elementa nacionalnih zahtev
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

francija

razlika od drugih držav

A
  • nacionalna država
  • predvsem značaj liberalnih teženj
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

francija

zahteve

A
  • delavstvo je zahtevalo splošno volilno pravico
  • izboljšanje položaja nižjih družbenih slojev
  • 24 februarja 1848 je bila razglašena republika in vpostavljena začasna vlada
  • začasna vlada je poskušala vsaj delno zadovoljiti zahteve revolucionarjev
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

francija

kralj

A

l 1848 je bil prisiljen v odstop

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

francija

nova republikanska vlada

A
  • uzakonila svobodo tiska in zborovanja
  • ukinila smrtno kazen za politične prekrške
  • uvedla splošno in enako volilno pravico
  • omejila delovni čas na deset ur znotraj pariza in enajst ur zunaj pariza
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

francija

volitve

A
  • volitve v francosko skupščino so bile aprila istega leta
  • nova vlada ni imela posluha za revolucionarje -> maja in junija v parizu so ponovno potekali nemiri
  • obrambnemu ministru jih je uspelo zatreti, s tem se je revolucija v franciji konec junija 1848 končala
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

francija

vlada po revoluciji

napoleon iii

A
  • francoska vlada je postopno začela odpravljati pol pravice, pridobljene z revolucijo
  • na predsedniških volitvah decembra 1848 je zmagal louis napoleon bonaparte
  • l 1852 je bila v franciji razglašena nova ustava, ki je napoleonu iii zgotovila desetletni predsediški mandat
  • istega leta se je dal razglasiti za francoskega cesarja napoleona iii -> konec obdobje druge republike, ki je v franciji nastopilo z izbruhom revolucije 1848
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

francija

charles louis napoleon bonaparte/ napoleon iii.

A
  • 1808-1873
  • napoleonov nečak
  • francoski predsednik
  • od l 1852 francoski cesar
  • kot francoski predsednik je jasno pokazal, da ni naklonjen republikancem in privržencem revolucije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

nemška zveza

vsenemška združitev

A
  • od konca napoleonskih vojn obstajalo veliko revolucionarnih združenj
  • priljubljena so bila predvsem med študenti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

nemška zveza

meščanski krogi

A

meščanski krogi so želeli doseči izpeljavo demokratičnih političnih reform in povečati svoj vpliv na gospodarsko politiko držav

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

nemška zveza

delavstvo

A

naraščajoče delavstvo je zaradi težkih razmer v industrijskih obratih vedno bolj nezadovoljno s svojim položajem

25
Q

nemška zveza

revolucionarna vrenja so pripeljala do:

v več državah!!!

A
  • uvedbe liberalnejših ustav
  • uzakonitve svobode tiska in zborovanj
  • razpis volitev v deželne zbore
26
Q

nemška zveza

zvezni zbor v frankfurtu

A
  • odpravil cenzuro tiska
  • razglasil cesarskega orla za zvezni grb
  • za zvezno zastavo črno-rdečo-zlato tribarvnico
  • predstavniki nemške opozicije, so se dogovorili za sklic vsenemškega parlamenta, ki naj bi po demokratični poti izvedel združitev nemčije
    -> ključno vprašanje: kdo naj bo na čelu združitve?
27
Q

velikonemški načrt

predvideni obseg združitve

A

dežele znotraj nemške zveze skupaj z avstrijskim cesarstvom

28
Q

velikonemški načrt

koncept

A

združitev pod okriljem dinastije habsburžanov

29
Q

velikonemški načrt

zagovorniki

A

predvsem avstrijski dvorni krogi, ki se kljub močni želji po nemški kroni niso želeli odreči svojim nenemškim posestim

30
Q

malonemški načrt

predvideni obseg združitve

A

dežele nemške zveze brez avstrijskega cesarstva

31
Q

malonemški načrt

koncept

A

združitev pod okriljem pruskega kralja frederika viljema iv

32
Q

malonemški načrt

zagovorniki

A

demokratični krogi znotraj nemških držav, ki so se bali, da bodo z združitvijo pod okriljem avstrijskega cesarstva znotraj države živeli tudi nenemški narodi

33
Q

nemška zveza

najvodvoda janez

A
  • 1782-1859
  • mlajši brat cesarja franca i/ii
  • zavzemal za izgradnjo južne železnice in razvoj kmetijstva na štajerskem
  • v pekrah in limbušu pri mariboru zgradil posestvo meranovo, kjer je želel poskusno uvajati trte iz porenja
34
Q

nemška zveza

vsenemški parlament v frankfurtu

A
  • sestajal je približno eno leto
  • ni uspelo rešiti vseh problemov
  • znotraj nemške zveze je prišlo do vzpostavitve centralne oblasti pod vodstvom avstrijskega nadvojvode janeza
  • imenovan je bil za vladarskega namestnika (reichsverweser) 29 junija 1848
35
Q

nemška zveza

po malonemškem načrtu

A
  • nemška krona je bila ponujena pruskemu kralju, ki je ni želel sprejeti, ker je bila zanj “krona, zgrajena iz blata revolucije, ki smrdi po obcestnih jarkih”
  • zaradi tega je med revolucijo 1848 propadla zamisel o združitvi nemčije v enotno nacionalno državo kot glavne zahteve nemškega nacionalnega gibanja
36
Q

nemška zveza

oktroirana (vsiljena) ustava

A
  • mnogi liberalni dosežki so bili hitro ukinjeni
  • v prusiji kralj decembra 1848 razpustil deželni zbor in vpeljal vsiljeno ustavo, ki je dajala volilno pravico vsem polnoletnim moškim državljanom
  • kralj je to volilno pravico maja 1849 spremenil v sistem treh volilnih razredov, ki je volivce razdelil na podlagi višine davkov
37
Q

apeninski polotok

glavne gonilne sile

A
  • glavna gonilna sila za revolucionarnimi idejami po zatonu karbonarjev po letu 1831 postala organizacija mlada italija
  • združevala je preostanek karbonarjev in mlajšo generacijo revolucionarjev
37
Q

apeninski polotok

liberalni del revolucije

A
  • zahteval je vpeljavo ustav in parlamentarnega življenja
  • med revolucijo sta dobili kraljestvi piemont-sardinija in toskana
37
Q

apeninski polotok

giuseppe mazzini

A
  • 1805-1872
  • italijanski politik
  • novinar
  • aktivist
  • utemeljitelj gibanja mlada italija
  • srce združitve italije
  • nekdanji pripadnik karbonarjev
38
Q

apeninski polotok

nemiri v rimu

A
  • papeža pija ix so prisilili v uvedbo ustave
  • začasen umik v neapeljsko kraljestvo
  • v rimu so nato februarja 1849 razglasili republiko
  • šele vojaška pomoč napoleona iii poleti 1849 je znotraj papeške države oblast ponovno združila v rokah papeža
38
Q

apeninski polotok

milan in benetke

A
  • milan in benetke, ki sta bila sestavni del avstrijskega cesarstva, razglasili republiko in pregnali avstrijske čete
  • na čelo protiavstrijskega oz nacionalnega gibanja se je postavil sardinsko-piemontski kralj karl albert, ki je takoj po zmagoviti revoluciji v benetkah in milanu napovedal vojno avstrijskemu cesarstvu
38
Q

apeninski polotok

narodna gibanja

A
  • dane okoliščine je želelo izkoristiti za oblikovanje enotne italijanske narodne države
  • da bi dosegli narodno združitev, so iz številnih italijanskih mest pregnali tujce
  • italijane je oviralo predvsem avstrijsko cesarstvo, ki je z vojaškim posredovanjem poskušalo zatreti nacionalne težnje italijanov
39
Q

apeninski polotok

sveta vojna

A
  • v sveti vojni je sodelovalo veliko prostovoljcev, tudi giuseppe garibaldi in giuseppe mazzini, ključna akterja gibanja za združeno italijo in člana mlade italije
  • sardinska vojska je s podporo prostovoljcev iz lombardije in benečije začela vojaške operacije proti avstrijcem, toda doživljala poraz za porazom
40
Q

apeninski polotok

johann joseph radetzky

A
  • 1766-1885
  • avstrijski vojskovodja
  • boril se je že proti napoleonu
  • po njem se imenuje koračnica johana straussa starejšega
41
Q

apeninski polotok

bitka pri custozzi

A
  • poveljnik avstrijske armade, ki se je borila proti italjanskim vstajnikom, je bil feldmaršal radetzky
  • sredi poletja 1848 so avstrijci slavili pomembno zmago v bitki pri custozzi, ki je piemontsko-sardinskega kralja prisilila v podpis premirja
42
Q

apeninski polotok

pomlad 1849

A
  • italijanske enote so ponovno sprožile vojno proti avstrijskemu cesarstvu
  • so bile spet poražene
  • dokončna zmaga avstrijskih enot je pomenila začasni konec italijanskih sanj o združenju v enotno nacionalno državo
43
Q

avstrijsko cesarstvo

marčna revolucija - metternich

A
  • na območju avstrijskega cesarstva je revolucija je izbruhnila 13 marca 1848
  • pod pritiskom je bil ferdinand i prisiljen odsloviti osovraženega kneza metternicha
  • 15 marca je obljubil vpeljavo ustave, uvedbo svobode tiska in združevanja in ustanavljanje narodnih gard, enot oboroženega meščanstva, ki naj bi poskrbele za mir
44
Q

avstrijsko cesarstvo

ustava

A
  • pod pritiskom revolucije je bila 21 marca pripravljena ustava, ki ni zadovoljila revolucionarjev
  • zato je aprila na dunaju prišlo do protestov
  • v želji po sklenitvi konsenza je bila 22 julija na dunaju sklicana ustavodajna skupščina
45
Q

avstrijsko cesarstvo

glavni nalogi ustavodajni skupščini

A
  • izvedba dokončne odprave fevdalizma
  • vpeljava ustave, ki bi zadovoljila potrebe posameznih narodov avstrijskega cesarstva
  • odprava fevdalizma proti plačilu odškodnine, ki jo je uzakonil cesarski zakon 7 decembra 1848, je ključna pridobitev revolucije na območju avstrijskega cesarstva
46
Q

avstrijsko cesarstvo

uporni madžari

A
  • madžari so videli možnost za uresničitev svojih nacionalnih zahtev
  • vlada je v začetku oktobra iz dunaja hotela poslati vojsko proti madžarski
  • to je v glavnem mestu privedlo do upora meščanstva in študentov
  • konec oktobra sta nato proti dunajskim revolucionarjem posredovala knez windischgreatz in ban jelačić in upor v glavnem mestu s tem dokončno strla
47
Q

avstrijsko cesarstvo

sestop ferdinanda s prestola

A
  • revolucija je prisilila ferdinanda i., da je sestopil s prestola v korist svojega nečaka franca jožefa
  • franc jožef je bil 2. decembra 1848 v olomucu razglašen za avstrijskega cesarja
48
Q

avstrijsko cesarstvo

lajod kossuth

A
  • 1802-1894
  • madžarski politik
  • ena vodilnih figur madžarske vstaje l 1848/49
49
Q

avstrijsko cesarstvo

františek palacký

A
  • 1798-1876
  • češki politik in zgodovinar
  • pomembna osebnost revolucije l 1848
  • glavni organizator slovsanskega kongresa v pragi
50
Q

avstrijsko cesarstvo

čehi

A
  • čehe je vodil františek palacký, ki je zavrnil volitve v frankfurtski parlament in izjavil, da če avstrije ne bi bilo, bi jo bilo treba v korist njenih slovanov ustsanoviti
  • s to izjavo je vzpostavil temelje avstroslavizma
51
Q

avstrijsko cesarstvo

madžari pod vodstvom lajosa kossutha in boj za neodvisnost

A
  • zahtevali so večjo stopnjo avtonomije
  • iz večletnega ogrskega kraljestva so želeli narediti nacionalno madžarsko državo
  • temu so se uprli hrvatje, vojvodinski srbi, slovaki in romuni
  • posebno odmeven je bil odpor hrvatov, ki jih je vodil ljudevit gaj
  • v vojaškem pogledu se je madžarskim načrtom uprl oficir josip jelačić, ki ga je ferdinand i imenoval za hrvaškega bana
  • njegove enote so septembra 1848 začele prodirati v notranjost madžarske
  • madžarska je aprila 1849 razglasila celo svojo neodvisnost
52
Q

avstrijsko cesarstvo

vsiljena ustava in razpustitev parlamenta -> posledice

A
  • 4 marca 1849 je franc jožef razglasil v tajnosti pripravljeno vsiljeno ustavo
  • parlament je bil razpuščen
  • s pomočjo konzervativne vlade kneza schwarzenberga, vojaškega vodenja feldmaršala radetzkega in ob vojaški pomoči rusije do avgusta 1849 dokončno strl vsa revolucionarna središča
  • s tem je krvavi konec doživelo tudi madžarsko narodno gibanje
53
Q

avstrijsko cesarstvo

ukinitev demokratičnih dosežkov revolucije

A

pod pritiski cesarja in njegovih konzervativnih svetovalcev so v državi postopno ukinili nekatere demokratične dosežke
-> ostanke narodnih gard
-> prisego uradnikov na ustavo
-> odgovornost ministrov parlamentu
-> ministri so bili ponovno podrejeni neposredno cesarju

54
Q

avstrijsko cesarstvo

končne dosežke revolucije ter posledice

reforme

A
  • odprava fevdalizma
  • meščanstvo je pokazalo, da si želi v prohodnje državo preoblikovati v parlamentarno monarhijo
  • z revolucijo so nase opozorili tudi različne monarhije, katerih zahteve po večji enakopravnosti ni bilo več mogoče podcenjevati
  • nacionalna trenja in vprašanja enakopravnosti posameznih narodov so ostala stalnica znotraj habsburške monarhije vse do njenega razpada