1.polletje Flashcards
(116 cards)
1
Q
POVRŠINA SLOVENIJE
A
20.273 km2
2
Q
ŠT. PREBIVALCEV
A
Nekaj več kot 2 milijona
3
Q
Osamosvojitev
A
1991
4
Q
Najdaljša državna meja
A
Hrvaška (670 km)
5
Q
Najkrajša državna meja
A
Madžarska (102 km)
6
Q
Državna meja z Italijo
A
280 km
7
Q
Državna meja z Avstrijo
A
318 km
8
Q
Gostota prebivalstva
A
100 na km2
9
Q
Državne meje niso hkrati tudi narodne meje
A
Slovenci živijo tudi zunaj matične države
10
Q
Narodno mešana območja
A
Območja kjer živita pomešana dva ali več narodov
11
Q
Naravnogeografske pokrajine
A
Alpe, Dinarsko gorstvo, Panonska kotlina, Jadransko morje
12
Q
GEOSS
A
Geometrično središče Slovenije, leži na nadmorski višini 644 m v bližini naselja Spodnja Slivna blizu Vač v Posavskem hribovju, državni grb in obris Slovenije, verzi iz Prešernove Zdravljice
13
Q
Lahko prehodna država
A
Površje postopoma prehaja iz višje na nižjo nadmorsko višino
14
Q
Raznolikost SLO se kaže v
A
- kulinariki
- narečjih
- narodnih nošah
- značilnih hišah (arhitrkturi)
- površju
- podnebju
- vrstah zaposlitve
- običajih
- rastlinstvu
- obrti
- živalih
15
Q
Priključitev v EU
A
1.5.2004
16
Q
+ pri priključitvi v EU
A
Pomoč v gospodarstvu in vojnah, denarna pomoč, na mejah ni carin, skupna valuta, enojni trg, prost prehod blaga, kapitala, oseb in storitev…
17
Q
Včlanitev v EU Slovenščina
A
Postala je eden od enakopravnih in uradnih jezikov EU
18
Q
Natura 2000
A
Zakon o varovanju narave, podpisati smo ga morali za vključitev v EU
19
Q
Upravna delitev države
A
Delitev ozemlja na več upravnih enot (pokrajine, okraji, občine ipd.
20
Q
Upravna delitev Slovenije
A
212 občin
21
Q
Geografska delitev države
A
- reliefne značilnosti
- podnebne značilnosti
- rastlinske značilnosti
22
Q
Naravnogeografske enote
A
Alpske, Predalpske, Dinarskokraške, Obsredozemske, Obpanonske pokrajine
23
Q
Alpske pokrajine lega
A
SZ Slovenija
24
Q
Alpske pokrajine delitev
A
Julijske Alpe (Triglav) Kamniško-Savinjske alpe (Grintovec) Karavanke (STOL)
25
Alpske pokrajine relief, kamnina
Visokogorja in doline
| Apnenec
26
Alpske pokrajine poselitev, gospodarstvo, turizem
V dolinah
Slabo razvito, živinoreja
Poletni, zimski
27
Predalpske pokrajine (lega, relief, kamnine, gospodarstvo, poselitev)
```
Od italijanske do avstrijske meje
Hribovje, doline
Apnenec, dolomit, prod, pesek
Kmetijstvo, industrija
Gostejša, doline, kotline, prisojna pobočja
```
28
Dinarsko-Kraške pokrajine (lega, kamnine, gospodarstvo)
J Slovenija
Apnenec, dolomit
Lesna industrija, gozdarstvo, kmetijstvo
29
Obsredozemske pokrajine (lega, podnebje, poselitev, gospodarstvo)
JZ del Slovenije
Vpliv Jadranskega morja na podnebje
Gostejša ob obali
Kmetijstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, solinarstvo, oljarstvo, ribolov, turizem, pomorski promet
30
Obpanonske pokrajine (lega, relief, gospodarstvo)
SV in V del Slovenije
Ravnine, gričevje
Zelo razvito kmetijstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, turizem-terme, toplice
31
Notranje sile
- izvor v notranjosti Zemlje
| - vulkansko delovanje potresi, gubanje in prelamljanje Zemljinega površja
32
Zunanje sile
- izvor zunaj Zemlje
- Delovanje Sonca-temperaturne razlike, delovanje vode (reke, potoki, morje), vetra, ledu...
- preperevanje kamnin
33
Erozija
Razjedanje in odnašanje prsti, površja zaradi vetra, vode, ledu...
34
Preperevanje
Razpadanje kamnin
- pri tem iz večjih kosov kamnin nastajajo manjši, nato še manjši koščki in ti sestavljajo prst
- do preperevanja pride zaradi spreminjanja temperatur v ozračju
35
Mehanično preperevanje
- voda zmrzuje v razpokah, nastali led zaradi večje prostornine pritiska na kamnino in ta se odkruši
- najizrazitejše v gorskem svetu, ker ni zemlje, ki bi ščitila kamnine
- zaradi vetra, veter brusi kamnine in pri tem nastale delce nosi naokoli
36
Biološko preperevanje
Rastline s koreninami povzročajo preperevanje
37
Kemično preperevanje
Deževnica raztaplja apnenec un tako nastanejo kraški pojavi
38
Magmatske kamnine
-Nastanjejo z ohlajanjem magme iz notranjosti Zemlje
39
Globočnine
Magma se ohladi še pod površjem
40
Predornine
Magma se strdi po vulkanskem izbruhu
41
Tonalit
Magmatska kamnina
SV predalpsko hribovje
Okrasni in gradbeni kamen, tlakovanje cest
42
Sedimentne kamnine
Nastanejo z usedanjem usedlin ali sedimentov
43
Apnenec
Sedimentna kamnina
| Alpe in Dinarske planote
44
Kraški pojavi
Voda apnenec raztaplja
| Dolomit
45
Kraško površje (Kras)
Površje, kjer prevladujejo apnenci in po kemični sestavi sorodne prepustne kamnine
46
Nesprijete usedline
Prod
Pesek
Glina
47
Konglomerat
Sprijetje proda
| Sedimentna kamnina
48
Peščenjak
Sprijetje peska
| Sedimentna kamnina
49
Glinovec
Sprijetje gline
| Sedimentna kamnina
50
Lapor
Kamnina iz drobnih zrn gline in apnenca ali dolomita
| Sedimentna kamnina
51
Fliš
Menjava plasti različnih sedimentnih kamnin
52
Najstarejše kamnine v Sloveniji
Metamorfne kamnine
53
Fosili
Ostanki raznovrstnih organizmov, ki so v različnih obdobjih v preteklosti živeli na Zemlji
54
Nastanek okamnin
V milijonih letih se usedline okoli kosti spremenijo v kamen, kemične snovi v njem pa kosti spremenijo v okamnino
55
Predkambrij
Začetek življenja
56
Paleozoik
Stari zemeljski vek
- menjavanje kopna in morja na Zemlji
- Slovenijo je v celoti prekrivalo morje
57
Mezozoik
Srednji zemeljski vek
- morje Tetis
- nastajali so apnenci (odmrli trdi delci polžev, rakov...)
58
Kenozoik
Novi zemeljski vek
| Deli se na Terciar in Kvartar
59
Terciar
-skladi apnenca so se nagubali in dvignili iz morja
Tetis-Alpidsko gubanje-tektonsko prelamljanje (Alpe, Dinarsko gorstvo)
-obstajala 2 morja: Jadransko in Panonsko morje
-lignit
60
Kvartar
-menjavanje ledenih in medledenih dob (otoplitve ozračja)
-ledena doba-najvišji vrhovi Alp so bili prekriti z ledeniki
-v času otoplitve (taljenje ledenikov in snega) so reke nanosile prod in pesek v kotline in doline in razrezale površje-nastala gričevja
-
61
Vpliv Sredozemlja
JZ vetrovi prinašajo vlažen zrak
62
Naravni dejavniki ki vplivajo na podnebje
- geografska lega
- relief-nadmorska višina
- oddaljenost od morja
63
Temperaturni obrat
- inverzija
- kotline, ravnine, kraška polja
- hladnejši zrak se uleže na dno kotline in izpodrine toplejši zrak
- jeseni, pozimi
64
Tipi podnebja
- submediteransko podnebje
- zmerno celinsko podnebje
- gorsko podnebje
65
Alpsko-dinarska gorska pregrada
Julijske Alpe, Trnovski gozd, Snežnik
| Najmanj padavin na skrajnem SV
66
Rastlinski pasovi
- listnati gozd
- iglasti gozd
- gozdna meja (1609-1800 m)
- ruševje (grušč-melišče)
- gorsko travniško rastlinstvo
- skalovje
- snežna meja
- sneg
67
Na raznolikost rastlinstva vpliva
- podnebje
- površje
- človek
- prst
68
Površinske vode
- reke
- jezera
- močvirja
- 2 manjša ledenika
69
Najdalša reka
Sava
70
Najbolj vodnata reka
Drava
71
Zakaj je več vode pod površjem
Zaradi kamninske zgradbe-apnenec je prepustna kamnina
72
Kraški izvir
Podzemna voda, ki pride na površje (zajetje pitne vode)
73
Podtalnica
V produ in pesku
Najpomembnejši vir pitne vode
Kakovost podtalnice je vedno bolj ogrožena
74
Razvodje med Jadranskim in Črnim morjem
Izliv rek v 2 morji, meja, ki ločuje reke, ki se izlivajo v ČM in JM
75
Kje je vodnatost najmanjša
Pri izviru
76
Rečni pretok
Pove nam, koliko vode odteče na določenem odseku rečne struge (enota m3/s)
77
Kaj vpliva na rečni pretok
Sestavine porečja
Količina padavin
Časovna razporeditev padavin
78
Kaj je rečni režim
Nihanje vodnega stanja čez leto
79
Kaj vpliva na nihanje vodnega stanja čez leto
- padavine
- suša
- taljenje snega
- vreme
- podnebje
- geografska lega
80
Snežni režim
Največji pretok v času taljenja snega in ledu
| Drava, Mura
81
Dežni režim
Največji pretok v času deževja
| Notranjska reka, Dragonja, Pivka
82
Snežno-dežni režim
Reka dobi največ vode od taljenja snega, ostalo od dežja
| Sava, Meža, Kokra
83
Dežno-snežni režim
Reka največ vode dobi od dežja, ostalo od snega
| Krka, Kolpa
84
Naravna jezera
- Ledeniška jezera (Blejsko, Bohinjsko, Triglavska jezera)
| - Presihajoče jezero (Cerkniško)
85
Umetna jezera
Akumulacijska jezera
| Ugrezninska jezera
86
Akumulacijska jezera
Za potrebe HE
| Voda je tudi če je suša-akumulacijsko shranjevanje
87
Ugrezninska jezera
Velenjska jezera
| Nastala so kot posledica podzemnega izkopavanja LIGNITA v VELENJSKEM PREMOGOVNIKU
88
Obsredozemsko podnebje
JZ Slovenija (obala-alpsko-dinarska gorska pregrada)
Najbolj toplo in milo
Mile zime
89
Zmerno celinsko podnebje
Večji del Slovenije
Povprečne temperature pozimi pod 0
Hladne zime in vroča poletja
90
Gorsko podnebje
Alpska visokogorja z dolinami in najvišji predel Predalpskega hribovja ter Dinarskega gorstva
Temperature skoraj celo leto nižje kot drugod
Največ padavin
91
Rodnost
Število živorojenih na 1000 prebivalcev v enem letu
92
Umrljivost
Število umrlih na 1000 prebivalcev v enem letu
93
Naravni prirastek
Razlika med rodnostjo in umrljivostjo
94
Do kje v Sloveniji sega poselitev?
Do 1327 metrov nadmorske višine
95
Naravni dejavniki, ki vplivajo na gostoto poselitve
- površje
- nadmorska višina
- podnebje
- prisojna in osojna stran
96
Industrializacija
Širjenje industrije, selitev prebivalstva iz bolj odmaknjenih območij proti krajem z industrijo
97
Urbanizacija
Širjenje mest in mestnega življenja, selitve v mesta
98
Suburbanizacija
Preseljevanje prebivalstva iz mestnih središč na obrobja, predmestja in okolico
99
Zakaj je prišlo do suburbanizacije
- onesnaženost zraka
- hrup
- nižje cene
- več prostora
100
Depulacija
Prebivalstvo se na eni strani zgošča v nekaterih nižinah in kotlinah, na drugi strani pa imamo izrazita območja praznenja
101
Dejavniki ki vplivajo na rodnost
- gospodarska razvitost države
- delež ženskega prebivalstva
- kulturni dejavniki (izobrazba, tradicija, enakopravnost)
102
Dejavniki, ki vplivajo na umrljivost
- nekatere razvite države imajo več starega prebivalstva
- nekatere nerazvite države (npr. Etiopija, države podsaharske Afrike, Bangladeš) pa so zmanjšale smrtnost prav zaradi izboljšane higiene in zdravstvenih razmer
103
Pozitiven naravni prirastek v Sloveniji
Dosegli smo ga šele leta 2006
| Posledica odlaganja rojstev na poznejša leta
104
Selitveni prirastek
Številčna razlika med priselitvami in odselitvami
105
Zunanje selitve
Selitve med dvema državama
106
Notranje selitve
Selitve znotraj države
107
Zdomci
Odselitev v drugo državo za določen čas (delo)
108
Izseljenec
Odseli se v drugo državo za stalno
109
Vzroki za odseljevanje-gospodarski
- izboljšanje materialnih življenskih razmer, Amerika, pred 1. SV
- v 60. letih odhajali na začasno delo v tujino (Nemčija, Švica, Avstrija)
110
Vzroki za odseljevanje-politični
- beg Primorcev pred fašizmom
- preselitev Kočevskih Nemcev na Kočevsko in kasneje v tujino
- umik nasprotnikov povojnih oblasti iz Slovenije
111
Beg možganov
- Izseljevanje višje izobražene delovne sile v bolj razvite države
- denar, ki ga država vlaga v posameznikovo znanje se z izselitvijo ne povrne
112
Dnevne selitve
Vožnja na delo ali na šolanje v drug kraj
113
Starostna piramida
-prikazuje število moških in žensk v določenem časovnem obdobju
114
Kaj vpliva na izobrazbo prebivalstva
- stopnja gospodarske razvitosti
- socialne razmere v državi
- kulturne, verske značilnosti
- organiziranost šolskega sistema
- denarna vlaganja v šolstvo
115
Kaj vpliva na zaposlitveno sestavo prebivalstva
- delež kmečkega prebivalstva
| - delež delovno aktivnega prebivalstva
116
Delovno aktivno prebivalstvo
Osebe, ki so v zadnjem tednu, pred izvajanjem raziskovanja, opravile kakršno koli delo za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali za družinsko blaginjo
