3. letnik - prvi test Flashcards
(127 cards)
Opredeli življenje.
Življenje je proces samoohranjanja živih bitji.
Naštej temeljne lastnosti živega.
Gibanje:
* je odraz zaznavanja značilnosti okolja (proti viru hrane, svetlobe, stran od škodljivih dejavnikov)
Občutljivost na dražljaje:
* je sposobnost odzivanja na spremembe v okolju in prilagajanja lastnega delovanja v smeri, ki povečuje verjetnost prenosa zapisa o lastnih lastnostih na potomstvo
Razmnoževanje:
* govorimo o sposobnost razmnoževanja, pri katerem se zapis o lastnih lastnostih deduje
* vsa živa bitja se razmnožujejo → spolno ali nespolno
* organizmi imajo sistem, ki si zapomni lastnosti in jih prenese na potomce (DNK)
* na potomce se prenesejo tudi vse spremembe, ki so se zgodile v temu sistemu za prenos dednih sporočil (mutacije)
* če so spremembe ugodne se bodo dedovale naprej → taki organizmi bodo zato bolj uspešni od ostalih, ki nimajo te nove lastnosti in so zato manj uspešni
* ker se zdi, da narava izbira te nove lastnosti ta izbor imenujemo naravni izbor
* nenehno izpopolnjevanje živih bitji, ki ga omogočajo mutacije in naravni izbor imenujemo evolucija živih bitji
Ločenost od okolja:
* sam naslov pove zadosti
Kopičenje in poraba energije:
* govorimo o sposobnost pridobivanja energije iz okolja in njene pretvorbe v obliko, primerno za pogon življenjskih procesov
* gre za sposobnost nadzorovane izmenjave snovi z okoljem
* za delovanje življenjskih procesov je potrebna ustrezna vrsta energije
* energija (in snov) mora vstopiti v organizem in je v organizmu jasno ločena od okolja
* organizmi na različne načine kopičijo energijo v telesu: s hranjenjem, pitjem, fotosintezo, kemosintezo
Metabolizem ali presnova:
* procesa potekata v celicah
* gre za biokemijske reakcije, ki v organizmu omogočajo pretvarjanje ene oblike energije v drugo (katabolizem, anabolizem)
Homeostaza ali vzdrževanje/uravnavanje notranjega okolja:
* ko se določena lastnost izkaže za uspešno, jo je potrebno ohraniti
* najpomembnejše je ohraniti optimalno presnovo, saj ne sme biti niti prepočasna, niti prehitra, zato je potrebno ohranjati tudi vse fizikalne in kemijske okoliščine, ki jo omogočajo
* poleg tega je potrebno zaznavati tudi zunanje spremembe in nanje reagirati tako, da ne ogrozijo delovanja presnove
* homeostaza je sposobnost organizmov, da svoje notranje okolje ohranjajo čim bolj nespremenjeno
* notranje okolje je dejansko dinamično stabilno – v mejah, ki še omogočajo življenje (referenčne vrednosti), pri tem sodeluje vse telo, od celic, tkiv, organov in organskih sistemov
* uravnavanje notranjega okolja poteka po principu negativne ali pozitivne povratne zaveze
*
Raloži trditev: Živi organizmi so kompleksno odprti sistemi.
Kompleksnost se nanaša na hierarhično ureditev gradbenih elementov. Pri tem se sistemi nižje ravni povežejo v sisteme višje organizacijske ravni. Nivoji se povezujejo med seboj tako, da je nižja raven odvisna od višje in obratno. Kompleksen sistem je odvisen od posameznih enot, ki se dopoljujejo med seboj; izguba enekag gradbenega elemeenta prizadene delovanje celotnega organizma.
Odprtost sistema pa se nanaša na to, da sistemi za to, da se med seboj hierarhično povezujejo potrebujejo energijo in so zato osprti za snov in energijo.
Kompleksni sistemi se ob pomoči snovi in energije samoorganizirajo tako, da v njih potekajo procesi optimalno.
Kaj so emergenčne lastnosti?
Emergenčne lastnosti so nove, nepredvidljive lastnosti, ki mastanejo zaradi organizacije in sodelovanja dveh podistemov.
S samoorganizacijo sistemov, ki sodelujejo med seboj, se pojavijo nove lastnosti, ki se povsem razlikujejo od prejšnjih, tak sistem preskoči na višjo organizacijsko raven → tako pride do razvoja hierarhične organizacije in kompleksnega sistema.
Višja raven ima drugačne lastnosti od nižje, ki pa v naprej niso predvidljive.
Razloži, kako se je kompleksnost živih bitji povečala s prehodom v mnogocelične organizme.
- mnogocelični organizmi so torej na višji organizacijski ravni (imajo več ravni) in so bolj kompleksni od enoceličarjev
- večja kompleksnost jim omogoča boljše reševanje problemov, predvsem pri prehranjevanju z večjimi kosi hrane
- kljub temu pa ta lastnost ni bila tako prednostna, da bi vsi enoceličarji izginila, ti so še vedno uspešni v raztopinah hranilnih molekul
- s pojavom mnogoličnosti se celice razvijejo v različne smeri → se diferencirajo
- diferenciacija je proces, v katerem postanejo nediferencirane celice vedno bolj specializirane
- ker imajo vse celice istega organizma enak genom, se v enih specializiranih celicah izrazijo samo določene skupine genov, v drugih pa druge (nekateri geni pa ostanejo blokirani oz. zaprti)
- kateri geni se bodo izrazili je odvisno od tega, kje se celice nahajajo
aminokisline →
monosaharidi →
glicerol in maščobne kisline →
nukleotidi →
aminokisline → polipeptisi (beljakovine)
monosaharidi → polisaharidi
glicerol in maščobne kisline → lipidi
nukleotidi → nukleinske kisline
Kaj so prioni?
Prioni so beljakovine, ki se lahko razmnožujejo in povzročajo bolezni, ki prizadenejo živčni sisitem pri nekaterih živalih in človeku.
Kaj je razlika med normalno beljakovino in prionom?
Da nastane normalna beljakovina, ki pravilno deluje se morajo v polipeptidno verigo vezati prave aminokisline, poleg tega pa mora imeti beljakovina tudi pravilno prostorsko zgradbo.
Prion je beljakovina zgarjena iz pravilnih aminokislin, a ima napačno prostorsko zgradbo.
Ali se s prionom okužimo? Kaj se zgodi, če imamo prione?
- z njimi se lahko okužimo, lahko pa pride do mutacije v genu, za sicer normalno prisotno beljakovino v celični membrani (PrP)
- vstop priona v telo povzroči spremembo normalno prisotnih beljakovin (PrP) v prionsko obliko → novo nastali prioni povzročajo spremembe normalnih beljakovin in zato se okužba hitro širi po živčevju
- živčne celice s prionskimi beljakovinami propadejo
- prioni za razliko od drugih bolezenskih/patogenih dejavnikov ne vsebujejo nobene od nukleinskih kislin
Katere bolezni povzročijo prioni in zakaj so problematični?
- prioni povzročajo degenerativne bolezni živčnega sistema, ki jih s skupnim imenom imenujemo prenosljive spongiformne encefalopatije
- za prionske bolezni ne poznamo zdravil, zato se vedno končajo s smrtjo
- odkrili so jih pri nekaterih sesalcih in tudi človeku
- prioni se prenašajo z uživanjem okuženega mesa ali s kirurškimi instrumenti, saj so prioni odporni proti sterilizaciji, saj so prioni dokaj termostabilni in jih je težko uničiti (ne uničimo jih niti s kuhanjem, niti s pečenjem)
- ovce → praskavec
- krave → bolezen norih krav
- človek → Creutzfeldt-Jakobova bolezen ali kuru
Razloži proces razširjanja prionskega proteina.
1) infekcijski protein (prion) z neobičajno obliko se lahko veže na protein normalne oblike
2) normalni (neškodljivi) protein se spremeni v infekcijsko prionsko obliko proteina
3) originalni in novo nastali prion se vežeta na normalne proteinske molekule, ki se spremenijo v prionsko obliko
4) te molekule nato spreminjajo še druge molekule normalnih proteinov → tako se količina prionskih molekul nevarno povečuje
Ali viruse uvrščamo med živa bitja? Zakaj?
Ne.
* niso zgrajeni iz celic
* nimajo lastne presnove
* se ne razmnožujejo samostojno (izven gostiteljske celice)
* ↪ ko je virus zunaj gostiteljske celice ne vrši nobenih procesov, šele ko virus vstopi v celico zaživi, saj izkorišča gostiteljsko celico, da se razmnožuje → pri tem gostitelju dela škodo, torej so vsi virusi zajedavci
* ↪ različni virusi zajedajo različne celice, tako prokariontske, kot evkariontske
Opiši zgradbo virusov.
- vse viruse obdaja beljakovinska ovojnica ali kapsida → pri nekaterih virusih je kapsida prekrita še z dodatno ovojnico iz lipidov, proteinov in ogljikovih hidratov → ovojnica ščiti virus pred nukleaznimi encimi v telesnih tekočinah gostitelja
- bakteriofagi imajo nitaste izrastke, ki služijo prepoznavanju receptorskih mest na gostiteljski celici in pritrjevanju na gostiteljsko celico
- v notranjosti je dedni material, DNA ali RNA, ki nosi zapis za izgradnjo virusa (vedno imamo samo eno nukleinsko kislino, nikoli nimamo obeh skupaj → ker pomeni, da virus ne more prepisati informacij za beljakovine in mora zato vse delo opraviti gostiteljska celica)
- nekateri virusi vsebujejo tudi encime → virusi z RNA vsebujejo tudi encim za reverzno transkriptazo, ki v gostiteljski celici prepiše RNA v DNA
- nekatere viruse, ki zajedajo evkarionte obdaja tudi celična membrana, ki pa so jo virusi prevzeli gostiteljski celici, ki so jo zapustili z eksocitozo (torej celična membrana ni njihova) + poleg tega imajo še glikoproteine, s katerimi lahko prepoznajo celico, ki jo želijo napasti in se nanjo pritrdijo
- viruse, ki zajedajo bakterije imenujemo bakteriofagi
Opiši litični cikel.
- virus tu začne uporabljati metabolične procese gostiteljske celice za izdelavo novih virusov
- litični cikel se konča z lizo celice in njeno smrtjo
1) fag (virus) se pritrdi na določeno gostiteljsko celico, njegova nukleinska kislina in nekateri encimi vstopijo v bakterijsko celico
2) virusna DNA se poveže v krog in vstopi v litični cikel (ali lizogeni cikel)
3) v gostiteljski celici se sintetizirajo sestavine virusa in se povežejo v posamezne viruse
4) gostiteljska celica poči, fagi se sprostijo in okužijo nove celice
Opiši lizogeni cikel.
- tu se virusna nukleinska kislina vgradi v bakterijsko DNA in se spremeni v provirus ali profag
- virusna DNA se vključi v bakterijsko DNA, zato se lastnosti bakterij lahko spremenijo (virusna DNA se vgradi v bakterijski kromosom, tako se lastnosti, ki jih kodira virusna DNA, prenesejo na bakterijsko celico → to je pomembno tudi za človeka, saj virusni geni lahko nosijo zapis za odpornost, zmožnost povzročanja bolezni ali nastajanje toksinov → na ta način bakterije pridobivajo nove, človeku škodljive lastnosti)
- v tem ciklu virus ne uniči bakterijske celice, ampak jo izkoristi za lastno podvojevanje, ki poteka ob vsaki delitvi bakterijske celice
- v tem času je virus v celici nedejaven, skrit, ko se znova aktivira, pa lahko preide v litični cikel
1) fag (virus) se pritrdi na določeno gostiteljsko celico, njegova nukleinska kislina in nekateri encimi vstopijo v bakterijsko celico
2) virusna DNA se poveže v krog in vstopi v lizogeni cikel (ali litični cikel)
3) ko se virusna DNA vključi v bakterijsko DNA, nastane profag (fagni geni, ki določajo sintezo novih fagov, niso aktivni)
4) lizogena bakterija se normalno deli
5) profag se v določenih pogojih (npr. zaradi mutagenov) izreže iz bakterijske DNA in virus lahko takrat vstopi v litični cikel
Opiši virusne bolezni.
- virusi so zajedavci v različnih organizmih (od bakterij, praživali in gliv do rastlin in živali, vključno s človekom)
- povzročajo številne bolezni pri človeku, domačih živalih in kulturnih rastlinah
- protivirusna zdravila je težko izdelati, saj morajo uničiti virus v celici, ne da bi pi tem uničila bakterijsko celico
- zunaj celice so virusi neaktivni
- protivirusna zdravila delujejo predvsem tako, da virusom preprečijo vdor v gostiteljsko celico ali pa ovirajo njihovo razmnoževanje
- najučinkovitejši ukrep proti virusnim obolenjem je še vedno cepljenje, čeprav običajno ne zagotavlja imunosti za vse življenje, ker z mutacijami stalno nastajajo novi virusni sevi, ker pa se zaradi mutacij spremenijo proteini na površini virusa, imunski sistem ne prepozna več mutiranih virusov
- HIV
- virusi hepatitisa
- koronavirusi
- rinovirusi
- virusi influence
- filovirusi
- papilomavirus
- herpesvirusi
- Lyssavirus
Kako se začne bolezen pri virusih?
- bolezen se začne zato, ker virus, ki vdre v celico
- moti ali prekine delovanje gostiteljske celice
- sproži imunski odgovor, ker povroči bolezenske znake okužbe (npr. povišano telesno temperaturo)
- vpliva na gostiteljeve kromosme in povzroči rakavo obolenje (npr. rak materničnega vratu, katerega povzročitelj je papiloma virus) (lahko poškodujejo gene, ki nadzirajo izražanje drugih genov, in sprožijo nenadzorovane delitve celic, kar povzroči raka)
- zmanjša celično pogojen odgovor imunskega sistema (npr. HIV uniči celice in oslabi imunski sistem)
Opiši življenjski krog virusov.
1) pritrditev → ko pride virus v stik z zunanjo površino gostiteljske celice, se pritrdi na receptorsko mesto na plazmalemi
2) vdor v celico → ko se virus pritrdi na membrano, se plazmalema uviha in virus z endocitozo vstopi v notranjost celice, to je običajen odgovor celice na prisotnost tujka
3) odstranitev proteinske ovojnice (kapside) → ko encimi razgradijo kapsido, se virusna DNA sproti in se v jedru gostiteljske celice ob pomoči virusnih encimov lahko podvojuje, virusni proteini (za ovojnico) se sintetizirajo v citoplazmi ob pomoči encimov gostiteljske celice → začne se sinteza novih virusov, ko dozorijo zapustijo celico in lahko okužijo nove celice
Kaj je virus HIV?
- gre za virus človeške imunske pomanjkljivosti, ki selektivno napada celice T pomagalke (limfocite T4) in močno oslabi imunski sistem
- retrovirus HIV (virus RNA, ne DNA) lahko svoje gene vključi v kromosom gostiteljske celice
- cepiva danes še ne poznamo
- bolezen je prerasla v pandemijo, saj se je razširila po vsem svetu
- danes vemo, da je virus HIV nastal z rekombinacijo dveh opičjih virusov (verjetno je bil v nekaterih predelih osrednje Afrike že več let endemičen, saj so ga v krvi Afričanov našli že leta 1959, prvi primer obolelosti za AIDSOM pa so opisali šele leta 1981 v Los Angelesu)
Kakšna je zgradba virusa HIV?
- virus obdaja kapisida
- kapisdo pa obdaja dodatna lipidna membrana, ki je nastala ic celične membrane gostiteljske celice
- na lipidni membrani so še površinski proteini, s katerimi se pritrdi na receptorje na površini gostiteljske celice
- v kapsidi sta zaščiteni dve molekuli RNA
- poleg tega imamo v virusu še encim reverzno transkriptazo, ki v gostiteljski celici molekulo RNA spremenita v molekulo DNA
Kako se prenaša virus HIV?
- virus HIV se prenaša s krvjo, vaginalnimi izločki, semensko tekočino, materinim mlekom in prek placente
- v razvitih državah se HIV ne prenaša več s transfuzijo, saj kri za transfuzijo pred odvzemom pregledajo, ali so prisotna protitelesa proti virusu HIV
- v razvitih državah se je v preteklosti virus HIV prenašal predvsem z intravenskim uživanjem drog in s homoseksualno aktivnostjo, v zadnjem času pa narašča tudi prenos virusa HIV s heteroseksualnimi odnosi
- v Aziji in Afriki je najpogostejši način prenosa virusa HIV heteroseksualna aktivnost
Opiši življenjski krog virusa HIV.
1) receptorji CD4 na površini celice T pomagalke privlačijo virus HIV
2) virus HIV se zlije z membrano celice T pomagalke in encimi razgradijo kapsido
3) reverzna transkriptaza prepiše RNA v DNA
4) nastane še komplementarna veriga dvojne vijačnice DNA
5) dvojna vijačnica DNA se vključi v kromosom gostiteljske celice; virusno DNA zdaj imenujemo provirus, lahko se podvojuje skopaj z gostiteljevo DNA in ostane neaktiven (v bistvu se virusna DNA na ta način skrije)
6) virusni geni se prepišejo v molekulo mRNA
7) del virusne mRNA se prevede v HIV proteine, del mRNA pa predstavlja genom za naslednjo generacijo virusov
8) okoli virusnih genomov se oblikuje kapsida
9) s površine gostiteljske celice brstijo novi virusi
Opiši faze okužbe z virusom HIV.
- HIV pozitivna je oseba, pri kateri so v krvi ugotovili prisotnost HIV, čeprav ni nujno, da se pri njej že kažejo simptomi bolezni
- kmalu po okužbi z virusom se v krvi pojavijo protitelesa za HIV, nato sledijo tri klinične faze
- faza A: HIV pozitivni brez simptomov ali z malo simptomi
- faza B: malo simptomov, število celic T pomagalk je znižano
- faza C: pojavijo se klinični simptomi AIDSA
- ↪ AIDS je zadnja faza okužbe z virusom HIV
Kaj je AIDS?
- osebe, ki se okužijo z virusom HIV, pogosto nimajo nobenih simptomov bolezni, zdravniški pregled pa lahko odkrije otečene bezgavke
- pri nekaterih se ob okužbi pojavi kratkotrajna bolezen, podobna infekcijski mononukleozi (povečanje števila levkocitov v krvi)
- ob napredovanju bolezni pa se izrazijo raznoliki simptomi, ki jih NE POVZROČA VIRUS HIV NEPOSREDNO, ampak številne drugotne okužbe, ki so posledica oslabljenega delovanja imunskega sistema zaradi zmanjšanega števila celic T pomagalk
- običajno so to redke okužbe z glivicami, virusi in bakterijami, pride pa lahko tudi do razvoja rakavega obolenja