3 test Flashcards
(104 cards)
1
Q
Kaj je motivacija
A
So vsi procesi spodbujanja, vzdrževanja in usmerjanja telesnih in duševnih dejavnosti, zato, da bi uresničili cilj
2
Q
Kaj vse zajema/obsega motivacija
A
Obsega gibala našega vedenja: potrebe, motive, želje, cilje, vrednote, ideale, interese in voljo.
3
Q
kaj je potreba
A
stanje neravnovesja v organizmu, ki ga povzroči pomankanje ali presežek snovi v telesu ali informacij v duševnosti (žeja)
4
Q
kaj nam ‘‘delajo’’ potrebe
A
potrebe nas potiskajo, spodbujajo in ženejo v vedenje
5
Q
kaj je motiv
A
notranji dejavnik, ki vodi in usmerja človekovo aktivnost
6
Q
kaj je cilj/ideal
A
vrednote in želje vodijo in usmerjajo našo aktivnost
7
Q
na kaj delimo potrebe (vrste potreb)
A
fiziološke
psihosocialne
8
Q
kdo je ‘vzpostavil’ hierarhijo potreb
A
Abraham Maslow
9
Q
primeri fizioloških potreb
A
hrana
voda
stalna telesna temperatura
spanje in počitek
seksualne potrebe
materinske potrebe
10
Q
primer psiholoških potreb
A
varnost
ljubezen in pripadnost
ugled/spoštovanje
potrebe po znanju
estetske potrebe
samoaktualizacija
11
Q
katera 2 načina zadovoljevanja potreb poznamo
A
homeostatično
progresivno
12
Q
homeostatično zadovoljevanje potreb: kaj se zgodi s potrebo, ciljem
A
potreba sproži dejavnost usmerjeno k cilju
doseganje cilja zadovolji potrebo
13
Q
progresivno zadovoljevanje potreb: kaj se zgodi s potrebo, ciljem?
A
potreba z doseganjem cilja ne vzpostavi zadovoljitve potrebe, temveč pride do pojavljanja novih potreb, ki jih zadovoljimo z doseganjem novih ciljev
14
Q
kaj je frustracija
A
stanje oviranosti v motivacijski situaciji, je preprečitev zadovoljitve motiva oz. preprečevanje dejavnosti, ki je usmerjena k cilju
15
Q
katere vrst ovir poznamo
A
objektivne, socialne, subjektivne
16
Q
primer objektivne ovire
A
zastoj zaradi prometne nesreče - zmenek v mestu
17
Q
primer socialne ovire
A
drugi ljudje
18
Q
primer subjektivne ovire
A
pomankanje sposobnosti ali volje, da bi dosegli cilj
19
Q
kaj je konflikt
A
doživljanje sočasnega delovanja motivov, ki se izključujejo
20
Q
razlikovanje konfliktov glede na vrednost ciljev po Kurt Lewin-u
A
konflikt približevanje-približevanje (+/+)
konflikt izogibanje-izogibanje (-/-)
konflikt približevanje-izogibanje (+/-)
21
Q
konflikt približevanje-približevanje: med kakšnima ciljema je, kaj sploh je to, kako vpliva na naše delovanje, kako ga rešimo
A
med dvema pozitivnima ciljema
hkrati nas privlačita dve enako zaželena, vendar nezdružljiva cilja
upočasni naše delovanje (ne moremo se odločiti, kaj bi izbrali)
rešimo, ko se bolj približamo enemu od ciljev-vrednost se mu poveča
22
Q
konflikt izogibanje-izogibanje: med kakšnima ciljema je, kaj sploh je to, kako vpliva na naše delovanje, kaj skušamo narediti
A
med dvema negativnima ciljema
prisiljeni smo izbrati med dvema neželenima ciljema
skušamo zapustiti situacijo, da se nam ne bi bilo treba odločiti
23
Q
konflikt približevanje-izogibanje: kakšen cilj je to, kako rešljiv, kako vpliva na naše delovanje, kako ga rešimo
A
to je ambivalentni cilj (hkrati privlačijo in odbijajo)
je težko rešljiv: s približevanjem narašča težnja po izogibanju, z oddaljevanjem pa težnja po približevanju
24
Q
kdo je prvi opisal stres, kako ga je poimenoval
A
Hans Selye
Splošni adaptacijski sindrom
25
kaj je stres
vzorec fizioloških, čustvenih, spoznavnih in vedenjskih odgovorov organizma na dražljaje, ki zmotijo človekovo notranje ravnotežje
26
kaj so stresorji
pojavi, ki jih doživljamo kot grožnjo ali izziv in zato telesno in duševno obremenjujejo našo osebnost
27
kako imenujemo dražljaje, ki povzročajo stres
stresorji
28
na kaj delimo stresorje
zunanje
notranje
29
kaj so zunanji stresorji
izguba službe, menjava bivališča, izguba partnerja...
30
kaj so notranji stresorji
skrbi, bojazni, občutja krivde...
31
kateri so najpogostejši stresorji (+primeri)
okolje (previsoka/nizka temperatura, hrup, naravne nesreče)
delovno mesto oz. šola (preobremenjenost, prekratki roki, prezahteven/lahek učni program...)
nenadne življenjske spremembe (smrt bližnjih, ločitev, rojstvo, zadetek na loteriji...)
vsakodnevne skrbi (prevoz na delo, čakanje v vrstah, slabi medosebni odnosi, kajenje, malo telesne dejavnosti...)
32
na kaj delimo stres
eustres
distres
33
kaj je eustres
pozitivni stres, kadar so naše sposobnosti večje od zahtev
34
kaj je distres
negativni stres, ko ocenimo, da so zahteve okolja večje od naših sposobnosti
35
kaj je stresna reakcija
tako telesna kot psihična reakcija na nastalo stanje ogroženosti, škode ali spremembe na katero se človek odzove celostno, po sistemu beg/boj
36
kakšna je lahko psihična reakcija
emocionalna
kognitivna
vedenjska
37
telesna reakcija (kaj je potrebno za njo)
skorja velikih možganov (zaznava, ocena nevarnosti)
limbični sistem (strah, jeza)
hipotalamus, ki kontrolira endokrini sistem (adrenalin), kar ima povratne učinke na možganske funkcije
38
kateri 3 faze se pojavijo ob daljši izpostavljenosti stresu
alarm
odpor
izčrpanost
39
kaj se dogaja v fazi alarma
postanemo zaskrbljeni in vznemirjeni, povečan krvni pretok v aktiviranih mišicah, okrepljen celični metabolizem, povečana moč mišic
40
kaj se dogaja v fazi odpora
spoprijemamo se s stresorjem, delovanje parasimpatičnega živčevja se vrne na normalno raven (posledice so spodbudne: uspeh ga opogumlja, samopodoba se izboljša...)
41
faza izčrpanosti
porušeno ravnovesje v delovanju simpatičnega in parasimpatičnega sistema
42
učinki stresne reakcije: kaj najbolj izčrpava
stalne, drobne stiske in konflikti, ki jim ni videti konca in to navkljub posameznikovim prizadevanjem, da jih obvlada
43
katere 3 oblike stresnih reakcij poznamo
akutna s.r
odložena s.r
kumulativna s.r
44
kako se sproži akutna stresna reakcija
z nenadnimi, naravnimi nesrečami, ki imajo karakter katastrofe, ob katerih posameznik doživi popolno nemoč in izčrpanost
45
kako se kaže ASR (akutna stresna reakcija)
telesni simptomi (bolečina v prsih, kolaps, bruhanje...)
kognitivni simptomi (zmedenost, neorientiranost, blokada v mišljenju)
emocionalni simptomi (panična reakcija, izguba kontrole, beganje)
vedenjski simptomi (nemir, izbruh nasilja, kričanje)
46
kako se kaže odloženo ali posttravmatska stresna motnja, kdaj se pojavi
pojavi se tedne, mesece...po dogodku
podoživljanje travme (tuhtanje, nočna mora)
oslabljen odnos do zunanjega sveta (znižano zanimanje, občutja odtujenosti, izpodrivanje običajnih čustev-jeza,strah)
telesni in kognitivni znaki (motnje spanja, občutja krivde, motnje pozornosti)
47
kumulativna stresna reakcija ali izgorelost (burn-out sindrom): kako se razvije, kakšen je prizadeti
razvije se postopno
prizadeti je videti brez interesov, volje, čustveno otopel, pogoste so motnje spanca, znižana delovna učinkovitost, PSM...
48
kaj je osebna čvrstost
lastnost, od katere je odvisno, koliko stresa lahko oseba prenese brez negativnih posledic
49
kaj je značilno za ljudi z visoko osebno čvrstostjo
izzvanost (spremembe sprejemajo kot izziv)
angažiranost (z veliko energije in predanostjo se osredotočijo na izpolnitev dejavnosti, ki jih pripeljejo do cilja)
nadzor: notranji nadzor- imajo nadzor nad svojim življenjem
zunanji nadzor - nimajo nadzora nad življenjem, na to vplivajo zunanji dejavniki (družba, avtoritete, zvezde...)
50
kaj je značilno za konstruktivno spoprijemanje z duševnimi obremenitvami
težavo rešimo, da dolgoročno dobimo tisto, kar potrebujemo (zadovoljimo temeljno potrebo)
51
kako poteka konstruktivno spoprijemanje z duševnimi obremenitvami (faze)
1.premagamo ali premostimo oviro
2.preusmerimo k drugemu, približno enakovrednemu cilju
3.zadovoljitev potrebe odložimo
4.sublimirano zadovoljimo moralno nesprejemljive motive
52
kaj je značilno za nekonstruktivno spoprijemanje z duševnimi obremenitvami
odziv na probleme prinese le trenutno olajšanje, razbremenitev čustvene napetosti, potrebe pa dolgoročno ne zadovolji
53
kako poteka nekonstruktivno spoprijemanje z duševnimi obremenitvami (faze)
1.agresivno oz. nasilno vedenje (v težave z drugimi)
2.regresija
3.beg pred oviro (izogibamo se)
4.prehitro se vdamo
5.utišamo neprijetna čustva (droge)
54
kdaj se sprožijo obrambni mehanizmi
ko je ogroženo naše psihično ravnovesje in ko bi lahko bila prizadeta naša samopodoba (ko bi morali sprejeti svojo lastnost, ki se je sramujemo in nam vzbuja občutke krivde in so nezavedni, avtomatični odzivi)
55
kaj je pomen/vloga OM
zmanjšajo se neprijetni občutki
zmanjša se konstruktivnost ravnanja
ščitijo našo samopodobo (ohranimo dobre mnenje o sebi)
56
vrste OM
potlačitev ali represija
zanikanje ali negacija
projekcija
racionalizacija
identifikacija
premeščanje
kompenzacija
nadkompenzacija
57
potlačitev ali represija: kaj je skrito v nezavednem
izrinjanje neprijetnih vsebin iz zavesti ('pozabljanje')
v nezavednem so skrite neprijetne vsebine (boleči spomini, notranji konflikti, prepovedane želje (ljubezenska čustva), spolna zloraba v otroštvu...)
58
nazadovanje ali regres
uporaba nezrelega, otročjega obnašanja v neprijetnih situacijah (umik v jok in trmo namesto pogovora)
59
zanikanje ali negacija
vedemo se tako, kakor, da problem ali konflikt sploh ne obstaja
60
projekcija
svoje slabe lastnosti pripišemo drugim
61
kompenzacija ali nadomeščanje
neuspeh na enem področju zamenjamo z uspehom na drugem
62
nadkompenzacija
če se na nekem področju počutimo manj vredne, lahko svoje samospoštovanje ohranimo, tako, da z voljo in vztrajnostjo odpravimo ta primanjkljaj in se uveljavimo ravno na tem področju
63
premeščanje ali premik
čustva ne izrazimo v odnosu do tistega, ki mu je namenjeno, temveč do nekoga drugega
64
identifikacija
dobre lastnosti drugih oseb pripišemo sebi, se z njimi poistovetimo ali identificiramo
65
racionalizacija
namesto, da bi navedi pravi razlog lastnih pomanjkljivosti in neuspehov poiščemo takšnega, ki je videti sprejemljivejši oz. razumnejši, s tem na videz opravičimo svojo napako.
66
sprevračanje
obračanje nesprejemljivega čustva v njegovo nasprotje
67
kaj je osebnost
razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se posameznik razlikuje od drugih ljudi
68
kaj vse zajema osebnost
vse vidike posameznikovega delovanja: duševne, telesne in vedenjske značilnosti
69
kaj so osebnostne lastnosti
razmeroma trajne značilnosti, po katerih se ljudje razlikujemo med seboj
70
katera so 4 področja osebnostne strukture
temperament
značaj
sposobnosti
telesne značilnosti
71
kaj je temperament (kaj zajema), ali je deden
zajema značilnosti čustvovanja in način vedenja (živahnost, umirjenost)
pod vplivom dednih dejavnikov
72
kaj je značaj, za kaj gre pri značaju
zajema celoto motivacijskih, voljnih in etično-moralnih značilnosti (skromnost, poštenost), gre za vsebino vedenja
73
kaj so sposobnosti, na kaj jih razdelimo
lastnosti, ki vplivajo na uspešnost reševanja različnih nalog in problemov
telesne sposobnosti (moč, spretnost prstov)
duševne sposobnosti, delijo se na čutno-zaznavne in umske (inteligentnost in ustvarjalnost)
74
kaj zajemajo telesne značilnosti
višino, telesno težo, značilnosti posameznih delov telesa (oblika oči, barva las)
75
kaj nam pove Hipokrat-Galenova tipologija temperamenta, kaj sta naredila
ljudi sta na podlagi 4 telesnih sokov (kri, žolč, sluz, vranični sok), razvrstila v 4 tipe temperamenta: sangvinik, kolerik, flegmatik, melanholik
76
kolerik (telesni sok, značilnosti)
žolč
razdražljiv, neobvladan, silovit, nemiren, prepirljiv, nezadovoljen, agresiven, sprejemljiv, dejaven
77
sangvinik (telesni sok, značilnosti)
kri
energičen, živahen, optimističen, lahkoten, topel, prijeten, družaben, zgovoren, odziven, brezskrben
78
flegmatik (telesni sok, značilnosti)
sluz
počasen, neodziven, miren, hladnokrven, pasiven, previden, razmišljajoč, zanesljiv, stabilen
79
melanholik (telesni sok, značilnosti)
črni žolč ali vranični sok
depresiven, potlačen, pesimističen, miren, tesnoben, neodziven, tog, trezen, zadržan, nedružaben
80
kako se danes namesto tipologij poimenujejo osebne lastnosti
z dimenzionalnim pojmovanjem
81
kaj pravi Eysenckova teorija osebnostnih dimenzij, kaj on pravi da so osebnostne lastnosti
stoji na prepričanju, da je osebnost celota, sestavljena iz posameznih osebnostnih lastnosti (živahnost, ustvarjalnost)
osebnostne lastnosti so temeljne in se ne spreminjajo-če jih sestavimo, dobimo osebnost
82
kakšni so introvertni ljudje
mirni, odmaknjeni, knjige so jim ljubše od ljudi, imajo malo prijateljev, strogo nadzirajo svoja čustva, niso agresivni
83
kakšni so ekstravertni ljudje
družabni, imajo številne prijatelje, radi se udeležujejo zabav, iščejo vznemirjenje in nove izzive, impulzivni, radi se izpostavljajo, hitro izgubijo nadzor nad svojimi čustvi, optimistični
84
katere 3 temeljne osebnostne dimenzije merimo z Eysenckovim vprašalnikom
ekstravertnost - introvertnost
nevroticizem (čustvena labilnost) - nenevroticizem (čustvena stabilnost)
psihoticizem - nepsihoticizem
85
kakšni so čustveno labilni ljudje (nevroticizem)
pogosto v skrbeh, težave z nespečnostjo, razpoloženje se jim spreminja, trpijo za psihosomatskimi težavami, odzivajo se čustveno in močno
86
kakšni so čustveno stabilni ljudje (nenevroticizem)
počasneje se odzivajo, so umirjeni, brezskrbni, nadzirajo svoja čustva
87
kakšni pa so psihocitizem-nepsihocitizem ljudje
samotarski, težko se prilagajajo, kruti, agresivni, nečloveški, pomankanje empatije
88
kakšen je kolerik po Eysenckovi+Hipokratovi teoriji
ekstraverten, čustveno nestabilen
89
kakšen je sangvinik po Eysenckovi+Hipokratovi teoriji
ekstraverten, čustveno stabilen
90
kakšen je melanholik po Eysenckovi+Hipokratovi teoriji
introverten, čustveno nestabilen
91
kakšen je flegmatik po Eysenckovi+Hipokratovi teoriji
introverten, čustveno stabilen
92
kaj je inteligentnost
sposobnost učinkovitega učenja, mišljenja in prilagajanja okolju
93
kaj je sposobnost
potencial ali zmožnost za dosežke na določenem področju
94
na kaj (2) se deli sposobnost
telesne
duševne
95
na kaj se delijo telesne sposobnosti
statične (moč mišic, kapaciteta pljuč)
gibalne oz. motorične (koordinacija gibov, fina motorika)
96
na kaj se delijo duševne (psihične) sposobnosti
čutno-zaznavne (hitrost in natančnost zaznavanja)
umske (inteligentnost, ustvarjalnost)
97
s čim merimo inteligentnost, s čim jo izražamo
z testi inteligentnosti
IQ
98
kaj razlikuje Gardner v svoji teoriji inteligentnosti
8 med seboj neodvisnih inteligentnosti (visoka inteligentnost na enem področju ni nujno povezana z visoko inteligentnostjo na drugih področjih)
99
katerih 8 med seboj neodvisnih inteligentnosti opisuje Gardner
jezikovna inteligentnost (sposobnost učinkovitega besednega izražanja)
logično-matematična (s. logičnega razmišljanja)
prostorska (s. tvorbe vidnih predstav, znajti se v prostoru)
glasbena (s. ustvarjanja in poustvarjanja glasbe)
telesno-gibalna (s. spretne uporabe telesa)
medosebna (s. razumevanja drugih ljudi in uravnavanja medčloveških odnosov)
znotrajosebna-avtorefleksivna (s. zavedanja in razumevanja lastnega doživljanja in vedenja)
naravoslovna-naturalistična (s. sistematičnega opazovanja, razumevanja in natančnega razlikovanja naravnih in umetnih vzorcev ali sistemov)
100
kaj je samopodoba
celota predstav, stališč, in sodb o samem sebi (posameznikovo doživljanje samega sebe)
101
iz katerih področij je sestavljena splošna samopodoba
šolske (akademske) samopodobe: presoja lastnih spretnosti in sposobnosti za učenje ter zanimanje za predmete
telesna samopodoba: prepričanja in sodbe o svoji telesni privlačnosti, kondiciji in slogu oblačenja...
medosebna ali socialna samopodoba: prepričanja in presoje o odnosih z vrstniki in bližnjimi osebami
čustvena samopodoba: predstave in prepričanja o izražanju in obvladovanju čustev
102
kaj je značilno za osebe z ustrezno (zdravo) samopodobo
realno zaznava svojo osebnost, svoje sposobnosti in potrebe
103
kaj je značilno za človeka z pozitivno samopodobo
konstruktivno spoprijemanje z duševnimi obremenitvami
lažje razvija in ohranja zdrave medosebne odnose
bolj sočuten z drugimi
bolj neodvisen
odgovornejši za svoja dejanja
pogumnejši in bolj radoveden pri sprejemanju novih izzivov
postavlja si visoke, a dosegljive cilje
104
kaj vpliva na oblikovanje pozitivne ali negativne samopodobe
lastne izkušnje
odnosi z drugimi ljudmi in njihovo vrednotenje nas samih
