anevrizmi Flashcards Preview

kvs-pato > anevrizmi > Flashcards

Flashcards in anevrizmi Deck (20)
Loading flashcards...
1
Q

sto pretstavuva anevrizma?

A

lokalizirana abnormalna dilatacija na zidot od krvniot sad

2
Q

Na koi arterii moze da se javat?

A

na bilo koja arterija no najcesti se vo aorta

3
Q

Koi se dvete osnovni pricini za javuvanje na anevrizmite?

A

arteriosklerozata i cisticnata medijlalna nekroza, poretko toa se sifilis i trauma, potoa kongenitalni defekti vo zidot i infekcii

4
Q

Koja e klasifikacijata na anevrizmite spored makroskopskiot izlged i forma?

A

beri malinesta anevrzima -mala sfericna dilatacija od 1-1.5 cm
sakularna anevrizma-dilatacijata e voglavno sfericna od 5-20cm. ovie anervrizmi se skoro sekogas polni so trombi
fuziformna anevrizma-pretstavuva progresivna dilatacija na lumenot, ima vretenoviden oblik, varira vo dolzina nekogas moze da e i ekstremno golema
disekantna anevrizma-krvta navleguva vo arteriskiot zid, go raslojuva, vrsi disekcija na sloevite i tece paralelno so lumenot

5
Q

Koi se najcestite formi na aortalni anevrizmi i koga se formiraat?

A

Arterioskleroticnite anevrimi, voobicaeno se formiraat okolu 50g pocesto kaj mazi osobeno hiipertenzivni.

6
Q

Kade najcesto se javuvaat arterioskleroticnite anevrizmi?

A

vo abdominalna aorta i iliacnite arterii, mozat da go zafatat i aortniot lak i torakalnata aorta

7
Q

Kade najcesto se smesteni arterioskleroticnite anevrizmi?

A

pomegju izleguvanjeto na renalnite arterii do bifurkacijata na aorta, a mozat da prodolzat i na ilijacnite arterii.

8
Q

Poradi sto nastanuvaat arterioskleroticnite anevrizmi?

A

poradi ostetuvanje na medijalniot sloj na aorta od ateromatoznite promeni i cesto se prepokrieni so trombi. Ovie muralni trombi pretstavuvaatmesto od koe moze da zapocne proces na embolizacija

9
Q

Koi se komplikacii moze da nastanat kako rezultat na ateroskleroticni anevrizmi?

A

tuptura na anevrizma vo peritonealna praznina i retroperitonealno tkivo so krvarenje
kompresija na okolnite organi, na pr ureter
okluzija na otvorite na bocnite granki so postoecki trombi
embolii
postoenje na abdominalna masa koja imitira tumor

10
Q

Sto e karakteristicno za sifilisticnite (lueticni) anevrizmi?

A

ovie anevrizmi skoro se sekogas na torakalna aorta, najcesto na arkusot. moze da imaat sakularen ili fuziformen izgled, a se baziraat na destrukcija na medijalniot sloj poradi lueticen aortritis.

11
Q

sto zafakja inflamatorniot proces kaj sifilistickite anevrizmi?

A

gji zafakja vaza vazorum na aortata, gi stesnuva nivnite lumeni, sto vodi do ishemicni promeni vo medijalniot sloj na aorta. Osteteniot medijalen sloj gi gubi svoite elasticni vlakna i se zamestuva so svrznotkivna luzna

12
Q

Sto pretstavuva disekantnata anevrizma?

A

disekantntnata anevrizma ili hematom predstavuva dramaticna sostojba koja e visoko smrtonosna.

13
Q

So sto se karakterizira disekantnata anevrizma?

A

So disekcija na zidot na aorta po dolzina na nejziniot medijalen sloj, so formiranje na kanal niz koj strui krv

14
Q

Po sto se razlikuvaat disekantnite od ateroskleroticnite i sifilistickite anevrizmi?

A

po toa sto ne se prateni so znacajna dilatacija na aortalniot zid

15
Q

Kaj kogo se javuvaat disekantnite anevrizmi?

A

2-3 pati pocesta kaj mazi, 40-60g.

16
Q

Sto ima znacajna uloga vo zapocnuvanjeto na intramularna hemoragija kaj disekantnata anev?

A

hipertenzijata. hemoragijata ka disek anev karakteristicno zapocnuva megju srednata i nadvoresnata tretina na medijalniot sloj.

17
Q

Kade se naogja intimalniot raskin od kade sto pocnuva disekicijata?

A

vo 90%e na ascedentniot del na arkusot na aortata okolu 10 cm nad aortalna valvula. Raskinot e obicno transverzalen ili kos.

18
Q

Kako se siri disekcijata?

A

proksimalno kon srceto i distalno dolz aorta, a poenkogas gi zafakja i iliacnite i femoralnite arterii. Disekcijata moze da se prosiri i vo golemite arterii na vrat, koronarnite i mezentericnite arterii?

19
Q

Sto nastanuva kaj fatalnite disekcii?

A

ruptura na zidot so nadvoresno krvarenje vo periadvetencijalnoto tkivo i vo okolnite strukturi

20
Q

Sto e pricina za nastanuvanje na disekantna anevrizma?

A

cisticna medijalna nekroza koja prestavuva akumulacija na bazofilen amorfen materijal vo medijalniot sloj na aortata koj se akumulira vo vid na mali cisti i mukoidin ezerca,