BESEDOSLOVJE

Question 1

BESEDOSLOVJE DEFINICIJA

Answer 1

Je nauk o besedi, njenem pomenu, slogovni vrednosti, izvoru…

Question 2

BESEDA DEFINICIJA

Answer 2

Najmanjša pomenska enota. Dogovorjeno ime za poimenovanje predmetnosti, našega razmerja do predmetnosti naslovnika in logičnih razmerij v predmetnosti.

Question 3

KJE SUBJEKTIVNOST

Answer 3

Razmerje med premetom in naslovnikom.

Question 4

POMENOSLOVJE

Answer 4

SEMANTIKA

Pomen besed

Question 5

ETIMONOLOGIJA

Answer 5

Izvor besed

Question 6

STILISTIKA

Answer 6

Slogovna vrednost besed

Question 7

BESEDOSLOVJE

Answer 7

Tvorjenost besed

Question 8

KAKO DELIMO BESEDE PO POMENU

Answer 8

Polnopomenske besede –> sematika

Nepolnopomenske besede

Question 9

NEPOLNOPOMENSKE BESEDE

Answer 9

Besede, ki nimajo pomena

Slovnične besede: vezniki (naslonke), predlogi

Question 10

KAKO DELIMO POLNOPOMENSKE BESEDE

Answer 10

Enopomenke
Večpomenke
Enakozvočnice/homonimi/enakoizraznice
Enakoglasnice
Enakopisnice
Blizuzvočnice

Question 11

ENOPOMENKE

Answer 11

Imajo le en pomen, strokovni izrazi ali termini

Question 12

Večpomenke

Answer 12

Imajo poleg osnovnega pomena še kakšen drug (nebo, medved)

Question 13

Enakozvočnice

Answer 13

So besede z enako tvarno podobo, a različnim pomenom, imajo dva slovarska sestavka (npr. prst)

Question 14

TVARNA PODOBA

Answer 14

Se deli na zapis in izgovor (zapisana in izgovorjena podoba besede)

Question 15

ENAKOGLASNICE

Answer 15

So besede, ki jih enako izgovarjamo, vendar je pomen različen
rob:rop

Question 16

ENAKOPISNICE

Answer 16

So besede, ki jih enako pišemo, a drugače izgovarjamo in pomen je različen
Gol –> gol ali gou

Question 17

BLIZUZVOČNICE

Answer 17

So besede s podobno tvarno stranjo, a različnim pomenom (trenirka : trenerka)

Question 18

VRSTE POMENSKIH RAZMERIJ MED BESEDAMI

Answer 18

Sopomenskost (sopomenke, sinonimi)
Protipomenskost (protipomenke, antonimi)
Nadpomenskost : podpomenskost (nadpomenke ali hipernimi, podpomenke ali hiponimi)
Pripadnost isti besedni družini
Pripadnost istemu tematskemu polju

Question 19

SOPOMENSKOST

Answer 19

Besede različno zvenijo, a imajo enak pomen (muca in mačka)

Question 20

PROTIPOMENSKOST

Answer 20

Besede imajo nasproten pomen (noč : dan)

Question 21

NADPOMENSKOST : PODPOMENSKOST

Answer 21

Beseda je nadrejena skupini besed zaradi nekih skupnih lastnosti (barva: bela, rdeča, modra)

Question 22

PRIPADNOST ISTI BESEDNI DRUŽINI

Answer 22

Besede z istim korenom (miza, mizar, mizarka, mizarstvo, omizje…)

Question 23

MORFEM

Answer 23

Je del besede, ki ima pomen.
• Koren
• Predpona
• Pripona
• Medpona
Koren besede: pra – (predpona, star) – ded – (koren, morfem, ima osnovni predmetni pomen besede) – ek (pripona, ljubi)
Končnica je tisti del besede, ki se spreminja. Morfem, ki se spreminja nosi slovnične podatke o besedi.

Question 24

PRIPADNOST ISTEMU TEMATSKEMU POLJU

Answer 24

Besede izbiramo glede na temo - isto tematsko polje (tema je morje, besede sonce, voda, sol, kopalke, skale…)

Question 25

TEMA

Answer 25

To o čemer besedilo govori

Question 26

DELITEV SLOGOVNO ZAZNAMOVANIH BESED

Answer 26

Čustveno zaznamovane (ljubica, čičaj, bedak, osel) | Nečustveno zaznamovane besede (prfoks, bremza, zapisnik)

Question 27

DELITEV ČUSTVENO ZAZNAMOVANIH BESED

Answer 27

Za izražanje naklonjenosti Za izražanje nenaklonjenosti Za izražanje vznesenosti

Question 28

ZA IZRAŽANJE NAKLONJENOSTI

Answer 28

Ljubkovalnice: ljubica Olepševalnice: ona je malo bolj okrogla Otroške besede: čičaj, papaj

Question 29

ZA IZRAŽANJE NENAKLONJENOSTI

Answer 29

Slabšalnice: bedak Zmerljivke: idiot, osel Kletvice: jebela cesta Prostaške besede, vulgarizmi

Question 30

ZA IZRAŽANJE VZNESENOSTI

Answer 30

Ironične besede: on je res STROKOVNJAK, vedno vse pokvari Negativen odnos Beseda, ki ima pozitiven pomen, ampak ima v konkretnem kontekstu negativen pomen

Question 31

DELITEV NEČUSTVENO ZAZNAMOVANIH BESED

Answer 31

Pokrajinsko zaznamovane Družbeno zaznamovane Funkcijsko zaznamovane Časovno zaznamovane

Question 32

POKRAJINSKO ZAZNAMOVANE BESEDE

Answer 32

Sporočevalčevo pokrajinsko znanje, od kje je | Narečne, pokrajinsko-pogovorne (solzice, dile)

Question 33

DRUŽBENO ZAZNAMOVANE

Answer 33

Pripadnost neki skupini | Sleng, žargon (slovka, kuplunga, cvek)

Question 34

FUNKCIJSKO ZAZNAMOVANE

Answer 34

Izražajo sporočevalca po njegovem poklicu, argo | Uradovalne, strokovne, publicistične besede (tečajnica, zapisniki)

Question 35

ČASOVNO ZAZNAMOVANE

Answer 35

``` Neologizmi (novejše besede, tlačenka) Historizmi (tiste besede, ki več ne obstajajo) Arhaizmi (zastarele besede, helebarda) --> slišimo in razumemo kot stare --> Slišimo in razumemo kot nove ```

Question 36

KVALIFIKATORJI

Answer 36

So slovarske okrajšave, ki natančneje določajo rabo besede (uvrščajo jo v socialno ali funkcijsko zvrst ter jo časovno opredeljujejo)