Brainscape's Knowledge GenomeTM


Top Flashcards (Certified)
All Flashcards

1. C IZPISKI > BIOLOGIJA 1. C > Flashcards

BIOLOGIJA 1. C Flashcards

(129 cards)

Start Studying
1
Q

kaj je biologija?

A

je naravoslovna znanstvena veda, ki proučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih bitij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

razčleni besedo biologija

A

BIOS (življenje) + LOGOS (veda)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

na kateri dve vrsti delimo znanost?

A

TEMELJNA/ BAZIČNA : odkriva in proučuje zakonitosti, pri čemer je ne zanima uporabnost izdelkov
APLIKATIVNA/ UPORABNA: temelji na uporabnosti izdelkov (medicina, farmacija, kmetijstvo, gozdarstvo,…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

katera so področja biologije in kaj proučujejo?

A

BOTANIKA (rastline)
MIKROBIOLOGIJA (mikroorganizmi): virologija (virusi
bekteriologija (bakterije)
mikologija (glive)
ZOOLOGIJA (živali)
ANTROPOLOGIJA (človek)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

panoge biologije so:

A

MORFOLOGIJA: oblika in zgradba organizmov
-citologija (celice
-histologija (tkiva)
-anatomija (organi in organski sistem)
FIZIOLOGIJA: naloge in dedovanje organov, življenjske procese
GENETIKA: zakonitosti dedovanja
EKOLOGIJA: odnosi med živimi bitji ter njih z okoljem
ETOLOGIJA: vedenje živih bitij
EVOLUCIJA: razvoj živih bitij
PALEONTOLOGIJA: življenje v preteklih geoloških obdobjih (temelji na fosilnih ostankih)
SISTEMATIKA: uvrščanje živih bitij v naravni sistem (sorodnost)
EMBRIOLOGIJA: zarodki (embriji)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

kaj je BIOTEHNOLOGIJA?

A

veda in znanost, ki proučuje procese, ki omogočajo izdelavo različnih snovi s pomočjo organizmov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

kaj je GENSKI INŽENIRING?

A

umetno poseganje v genski material organizmov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

kje v SLO imamo razvoj BIO znanosti?

A

nacionalni inštitut za bio
fakulteta za bio

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

kaj je BIONIKA?

A

uporaba bioloških spoznanj za pridobivanje sodobnih tehničnih in energijskih sistemov
prim: lotosov učinek- voskanje avtov, zgradba kosti- gradnja mostov, repinec- ježek,…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

kaj je celica?

A

osnovna gradbena in funkcionalna enota

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

naštej nekaj lastnosti živega

A

-enotna zgradba in delovanje kažejo na skupni izvor
-kljub temeljni podobnosti velika raznolikost
-živi sistemi so odprti sistemi, se ves čas spreminjajo in so odvisni od drugih sistemov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

ŽIVLJENSKI/ BIOTSKI procesi:

A

SPREJEMANJE: (O2, hranilnih snovi, vitaminov, mineralov,…)
IZLOČANJE: (CO2, nerabne produkte prebavljenih snovi, seč,…)
RAST: delitev celic in večanje njihovega števila
RAZVOJ: organizem spolno dozori
REGENERECIJA: obnova tkiv
PRESNAVLJANJE: procesi izgradnje, razgradnje, pridobivanje energije
ODZIVANJE NA DRŽLJAJE
REGULACIJA: vzdrževanje dokaj stalnega notranjega okolja (npr. ohranjanje telesne temperature s potenjem)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

kaj je potrebno za razvoj?

A

ATP: celična energija, ki jo dobimo s celičnim dihanjem in drugimi presnovnimi procesi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

vrste RAZMNOŽEVANJA

A

SPOLNO:
-gensko raznoliki potomci
-dednina obeh staršev
-boljše možnosti za premembe in privajanju spremembam v okolju
-več energije, manj potomcev
NESPOLNO:
-manj energije, več potomcev
-ni genetske raznolikosti med potomci (kloni)
-v slabih razmerah imajo potomci slabše možnosti za preživetje
-sem spada tudi množenje bakterij: CEPITEV
METAGENEZA: izmenjava spolnega in nespolnega rodu (rastline)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kaj je EVOLUCIJA?

A

(prilagoditve organizmov so podedovane) spremembe, ki se pojavijo skozi čas in organizmom omogočajo preživetje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kaj je z znanstvenega stališča potrebno za življenje?

A

-izbirno prepustna celična membrana
-biokemijske reakcije (snovne in energetske spremembe)
-dedna snov s kodiranimi informacijami (geni so nosilci informacij za beljakovine)
-mehanizmi, ki preprečujejo škodljive vplive in reakcije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

naštej ORGANIZACIJSKE RAVNI (primer: rjavi medved)

A
  1. ATOM: C, N, O, H, …
  2. MOLEKULA: DNA
  3. CELIČNI ORGANEL: jedro
  4. CELICA: mišična
  5. TKIVO: mišično
  6. ORGAN: srce (vsaj 2 različni vrsti tkiv)
  7. ORGANSKI SISTEMI: krvožilje (funkcionalna in anatomska skupina več organov)
  8. ORGANIZEM: rjavi medved (različni organski sistemi, ki so anatomsko in funkcionalno povezani)
  9. POPULACIJA: skupina rjavih medvedov v gozdu
  10. ZDRUŽBA: vsi organizmi v gozdu
  11. EKOSISTEM: gozd
  12. BIOM
  13. BIOSFERA
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

kaj so ABIOTSKI DEJAVNIKI? navedi primer

A

so neživi dejavniki (kamnine, prst, vodovje, temperatura,…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

kaj je POPULACIJA?

A

skupina osebkov iste vrste, ki naseljujejo v določenem času določen življ. prostor, se med seboj razmnožujejo in imajo plodne potomce

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

kaj je EKOSISTEM?

A

BIOTOP (življenjski prostor) + BIOCENOZA (življenjska združba)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

kaj je BIOM?

A

naravna življenjska enota, ki združuje ekosisteme v danih podnebnih pasovih in talnih razmerah (tundra, tajga, stepa,…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

kaj je BIOSFERA?

A

vsa živa bitja našega planeta in prostor v katerem živijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

kaj je PREHRANSKA VERIGA?

A

kroženje snovi in pretakanje energije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

kdo vse je del prehranske verige in njihove lastnosti…

A

PROIZVAJALCI:
-sami proizvedejo organske snovi
-fotoavtotrofi, kemoavtotrofi
POTROŠNIKI:
-odvisni od avtotrofov
-energijo dobijo od drugih rastlin in živali
RAZKROJEVALCI:
-energijo dobijo z razkrajanjem organskih snovi ali odmrlih organizmov

na vsaki stopnji se nekaj energije izgubi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
kaj je PRESNOVA?
skupek kemijskih reakcij v organizmu
26
kaj je HOMEOSTAZA?
organizmi vzdržujejo stabilno notranje okolje s povratno zanko
27
opiši POVRATNO ZANKO
MEHANIZEM vzdrževanja stalnega notranjega okolja: če je molekul glokoze v krvi premalo, se iz trebušne slinavke sprosti hormon glukagon, ki pretvarja molekule glikogena v molekule glokoze in jih sprošča v krvni obtok. v krvi je koncentracija glukoze uravnotežena.
28
kaj je NEGATIVNA POVRATNA ZANKA?
neka spojina zavira pretvorbo določene spojine v isti verigi kemijskih reakcij, kar privede do zmanjšanja količine končnega produkta.
29
kaj je POZITIVNA POVRATNA ZANKA?
nastala spojina pospeši kemijske reakcije in proizvede večjo količino končnega produkta.
30
kaj se dogaja s celicami med razvojem?
se DEFERENCIRAJO in SPECIALIZIRAJO
31
katere vrste podatkov poznamo?
KAKOVOSTNE/ KVALITETNE: opazujemo barvo, vojn, okus, način gibanja, vedenje, hrapavost površine, .... KOLIČINSKE/ KVANTITATIVNE: natančno merimo in štejemo (temperatura, dolžina, pH, teža, št. organizmov, ....)
32
znanost je ustvarjalen proces, s katerim razlagamo pojave v naravi s pomočjo opazovanja in eksperimentiranja
33
katere so METODE DELA?
-opazovanje -poskus/ eksperiment----> najbolj prepričljiv -meritve -mikroskopiranje
34
katere vrst EKSPERIMENTOV poznamo?
OSNOVNI POSKUS= spreminjamo poskusne pogoje KONTROLNI POSKUS= ne spreminjamo poskusnih pogojev **poskus mora biti ponovljiv**
35
vrste SPREMENLJIVK
ODVISNE: tiste, ki jih merimo (npr. dolžina polžje hišice) NEODVISNE: so nadzorovane, določimo jih naprej, jih ne spreminjamo, so konstantne (npr. vrsta polžev)
36
kaj mora vsebovati PREDSTAVITEV REZULATOV?
a) KAKOVOSTNI (opisni) -SKICA: velikost vsaj 1/3 A4 formata, ošiljen svinčnik, pri majhni povečavi rišemo tkiva in ne posameznih celic, NE senčimo -SLIKA: če jih je več oštevilčimo -OPIS: razumljivo, natančno, strokovni izrazi b) KOLIČINSKI (merljivi) -TABELE, PREGLEDNICE (numerični podatki) -GRAFIKONI/ GRAFI (odnos med spremenljivkami)---ustrezno poimenujemo
37
POSTOPKI REŠEVANJA PROBLEMOV
1. OPAZOVANJE (opazi, zanima ga nek pojav, zadeva) 2. RAZISKAVE (razišče že znano o tem, poveže s svojim predhodnim znanjem,...) 3. OPREDELITEV/ HIPOTEZA (trditev z neko napovedjo) 4. ZBIRANJE PODATKOV (začne raziskovati, zapisuje opažanja-zbere podatke) 5. ANALIZIRANJE PODATKOV (vse dobljene podatke primerja, jih predstavi v grafu, tabeli, zapiše ugotovitve,...) 6. PO RAZLAGI PODATKOV NAREDIŠ SKLEP (dokazi so oz. dokazi niso v skladu s hipotezo) 7. DELITEV REZULATOV Z DRUGIMI ZNANSTVENIKI (primerja svoje ugotovitve z ugotovitvami drugih znanstvenikov) 8. PONOVITEV POSKUSA (če je sprejeta ponovni poskus na enak način; če ne pa na drugačen način ponovni poskus)
38
ANALIZA
1. ZASTAVITEV PROBLEMA: kaj želimo raziskati 2. PODATKI 3. HIPOTEZO 4. NAČINI/ METODA DELA - pripomočki - neodvisna spremenljivka -odvisna spremenljivka 5. POJASNITEV REZULATOV (z besedami) 6. KONTROLNI POSKUS (preglednica)
39
RAZMERJE PRI MERJENJU Z MIKROSKOPOM
40 : 100 ----> vidno polje se zmanjša za 2,5
40
1mm = 1000 mikro metrov
41
na katere 3 domene delimo ORGANIZME?
1. BAKTERIJE (prokarionti) 2. ARHEJE (prokarionti) 3. EVKARIONTE -protisti -glive -rastline -živali
42
kaj je skupno vsem trem?
podobna kemijska zgradba (enaki elementi, podobne molekule)
43
kaj so BIOGENI ELEMENTI?
elementi, ki jih najdemo v živih organizmih
44
kaj so MAKROELEMENTI?
v organizmu so zastopani v večjem deležu C, O, N, H----> glavne, v največjem številu. (Mg, Ca, Na, Cl, K, P, S)
45
kaj so MIKROELEMENTI?
v organizmu prisotni v sledovih (jih je malo) ESENCIALNI elementi (nujno potrebni za razvoj, rast, delovanje) Fe, Cu, Zn, I, Mn, Se, F, Mo, Cu, B vse elemente, ki gradijo živa bitja najdemo tudi v neživi naravi, le v drugačnih količinah
46
BIOGENE SPOJINE/ ORGANSKE MOLEKULE
večinoma velike, kompleksno zgrajene ogljik (C) vedno prisoten
47
katere so ORGANSKE MOLEKULE?
beljakovine, lipidi OH, nukleinske kisline, vitamini, encimi
48
ANORGANSKE MOLEKULE
manjše, preprosteje zgrajene praviloma C ni zraven (izjemi: CO2, CaCO3) pogoste: O2, CO2, N2, H2O redkeje: NO3, NO2
49
VODA
-anorganska spojina -medij za biokemijske reakcije -življenje se je razvilo v vodnem okolju -pri večini organizmov predstavlja večji del telesne mase -nujno za preživetje
50
lastnosti vode
-molekula je sestavljena iz atoma kisika in dveh atomov vodika - H-ja sta na O vezana s KOVALNETNO VEZJO - na O strani = negativen naboj - na H strani= pozitiven naboj - voda je POLARNA MOLEKULA - poli med sosednjimi molekulami H2O se privlačijo in se med njimi tvori VODIKOVA VEZ
51
kaj je ELEKTRONEGATIVNOST?
zmožnost atoma v molekuli, da k sebi pritegne elektrone. (pri H2O je to O-atom)
52
TEMEPERATURA VODE
VISOKA SPECIFIČNA TOPLOTA: -porabimo veliko energije da jo segrejemo oz. ohladimo -to izkoriščajo številne živali (npr. ribe nimajo stalne telesne temp., ker izkoriščajo spec. toploto vode živijo po celem svetu) -ima visoko IZPARILNO TOPLOTO
53
GOSTOTA VODE
-z ohlajanjem se gostota vode POVEČA in volumen ZMANJŠA -led ima manjšo gostoto od vode - zato plava na vodi - največja gostota pri 4 stopinjah ; z ohlajanjem se gostota manjša - na dnu ribnika ima voda 4 stopinje in največjo gostoto, voda z manjšo gostoto oddaja toploto na gladini, zato tu nastaja led
54
kaj je TERMOKLINA?
plast, ki preprečuje mešanje ostalih plasti
55
POVRŠINSKA NAPETOST VODE
- molekule so povezane z vodikovimi vezmi - KOHEZIJSKE SILE (privlačne sile med istovrstnimi molekulami) -na vodni gladini te sile niso uravnotežene, kar povzroči vlek površinskih molekul vode v smeri tekočine--->površinska napetost------>tanka membrana na gladini (izkoriščanje živali: npr. vodni drsalci)
56
VODA KOT TOPILO
-pomembno topilo za polarne in ionske spojine -ko ji dodamo topljenec dobimo raztopino - HIDRATACIJSKI OVOJ: vodni ovoj okoli nabitih delcev ali polarnih molekul - VEZANA VODA: voda, ki se veže okoli delcev z nabojem, ta se ne vključuje v kemijske reakcije, zato organizem potrebuje dovolj PROSTE VODE (nevezane) - HIDROFILNE snovi: se v vodi raztapljajo in privlačijo vodne molekule - HIDROFOBNE/ VODOODBOJNE: vodne molekule odbijajo (npr. maščobne molekule...mleko---> emulzija maščob in vode)
57
kaj je EMULGATOR?
-snovi, ki imajo hidrofilni, hidrofelni del -površinsko aktivna snov -snov, ki povzroča in pospešuje emulzijo
58
kaj je EMULZIJA?
je zmes dveh nemešljivih tekočin (npr. voda + olje)
59
v živih organizmih je voda DEDNO TOPILO
60
voda uravnava temp. organizma z intenzivnim znojenjem, ki segreva organizem. Voda z izhlapevanjem uporablja W (toploto organizma) ---> cepijo se H-vezi, voda preide iz tekočega v plinasto stanje
61
kateri so OSNOVNI gradniki ORGASNKIH SPOJIN?
- OGLJIKOVI HIDRATI--->MONOSAHARIDI (npr. glukoza) - BELJAKOVINE --->AMINOKISLINE (proteini, najaktivnejše molekule) - MAŠČOBE/ LIPIDI---> GLICEROL, 3 višje MAŠČOBNE KISLINE - NUKLEINSKE KISLINE---> NUKLEOTIDI (prisotne v jedru)
62
kaj so OGLJIKOVODIKI?
- spojina ogljika in vodika -vse organske molekule imajo osnovno ogrodje iz ogljikovih atomov, ki na svoje štiri valenčne elektrone vežejo druge ogljike ali vodike -zaradi 4 vez lahko tvorijo: razvejane, nerazvejane, ciklične molekule -NASIČENI ogljikovodiki: enojna vez -NENASIČENI ogljikovodiki: dvojna, trojna vez -tvorijo skelet vseh ostalih organskih makromolekul - FUNKCIONALNE SKUPINE: C se poveže z atomi: O, N, P, S (dajejo spojinam kemijske lastnosti)
63
BIOLOŠKE MAKROMOLEKULE
- VELIKE ORGANSKE MOLEKULE - POLIMERI- večinoma - sestavljeni iz veliko manjših enot --> MONOMERI - proces nastajanja velikih molekul --> POLIMERIZACIJA - bio pomembne makromolekule: OH, beljakovine, nukleinske kisline, lipidi - KONDENZACIJSKA POLIMERIZACIJA: kemijska reakcija med monomeri z dvema funkcionalnima skupinama (kisline s e povezujejo v PEPTID) - HIDROLIZA: razstavljanje polimerov v krajše verige, monomere (vez med monomeroma se prekine, porabi se molekula H2O)
64
OGLJIKOVI HIDRATI (OH)
- SAHARIDI (sahar =sladkor) -večino grajeni iz C(ogljikovi), (H), O(hidrati) atomov -zgradbo lahko večinoma označimo s formulo CnH2nOn -INDIKATORJI: jodovica (dokazujemo škrob) benediktov reagent (bolj rdeč= več sladkorja) -sladkorje delimo po ZGRADBI: -monosaharidi -disaharidi -polisaharidi -osnovni gradnik = MONOMER (M)
65
MONOSAHARIDI
- MONOMERI DELITEV: glede na št. C-atomov: -trioze (3C) -tetroze (4C) -pentoze (5C)----> riboza (RNA, nukleotide RNA) , deoksiriboza (DNA, nukleotide DNA) - heksoze (6C)---> glukoza, fruktoza, galaktoza glede na funkcionalno skupino - aldoze ( ALDHEIDNA SKUPINA) - kektoze (KEKTONSKA FUNKCIONALNA SKUPINA)
66
ATP energija
ADENOZIN (adenin+ riboza) TRIFOSFAT = CELIČNA energija , ki jo dobimo z dihanjem in drugimi presnovnimi procesi
67
DISAHARIDI
- OH z dvema monomeroma M +M----> disaharidi + H2O ---> KONDENZACIJA (hidroliza, vezava vode) ---> polimeri razpadejo, voda se veže - SAHAVOZA (glukoza+ fruktoza; slad. pesa, slad. trst) - MALTOZA (glukoza+ glukoza; vir kaleči ječmen) - LAKTOZA (glukoza+ galaktoza; mlečni sladkor)
68
OLIGOSAHARIDI
OH sestavljeni iz majhnega števila monosaharidih enot (2-10)
69
POLISAHARIDI
- OH z veliko monomeri - ENOSTAVNI polisaharidi (samo iz glukoznih molekul) -ŠKROB (rastline; amiloza+ amilopektin; založen vir energije) -CELULOZA (rastline; celična stena, opora, oblika celic, uporni material) -GLIKOGEN (živali; založena W v živalskih celicah) -SESTAVLJENI polisaharidi (niso le iz glukoznih molekul) -HITIN (zunanje ogrodje členonožcev; celična stena gliv; oporni material)
70
DELI MIKROSKOPA
-noga -svetilo /lučka -ročica zaslonke, kondenzor z zaslonko -pritrjevalci objektnega stekelca -objektiv (3) -revolver z objektivi -tubus -okular -stativ -mikroskopska mizica -makrometerski vijak -mikrometerski vijak
71
LIPIDI - ZGRADBA
-estri alkohola (glicerola) in maščobnih kislin -nastanejo z vezavo maščobnih kislin na glicerol
72
ESTERSKA VEZ
KONDENZACIJA- voda se odcepi, nastane esterska vez O '' R1 --- C---- O -----R2
73
DELITEV MAŠČOBNIH KISLIN
NASIČENE: med ogljikovimi atomi so enojne vezi dolge in ravne verige trdno agregatno stanje NENASIČENE: vsaj ena dvojna vez verige so KRAJŠE in UPOGNJENE
74
vse maščobe imajo enako glavo in različen RADIKALNI del topne so v ORGANSKIH topilih, v vodi niso
75
DELITEV MAŠČOB
ŽIVALSKE: nasičene mašč. kisline trdno agregatno stanje pri sobni T prim: mast, .... RASTLINSKE: nenasičene mašč. kisline tekoče agregatno stanje pri sobni T izjema je kokosovo olje prim: rastlinsko olje,... TRANSMAŠČOBE: povzročajo ATEROSKLEROZO (nalaganje in mašenje žil z maščobo)
76
HIDROGENIRANJE
tekoče, nasičene maščobe prekinemo 2-vezi med C in vežemo H
77
FOSFOLIPIDI
GLICEROL + 2 MAŠČOBNI KISLINI + FOSFATNA SKUPINA celična membrana
78
STEROIDI
HOLESTEROL- osnova za tvorbo spolnih hormonov in nekaterih vitaminov sestavni del celične membrane ANABOLIČNI STEROIDI: pospešijo rast mišic, mišične mase, so nevarni,....
79
VOSKI
JABOLKO: prepreči izhlapevanje, ostane dlje časa sveža ČEBELE: izločajo vosek in iz njega delajo satje PERJE LABODA: je povoskano, da se ne zmoči
80
NUKLEINSKE KISLINE
DNA: deoksiribonukleinska kislina RNA: ribonukleinska kislina obe sta polimera monomer: NUKLEOTID
81
ZGRADBA NUKLEOTIDA
vsak nukleotid je zgrajen iz SLADKORJA, FOSFATNE SKUPINE IN DUŠIKOVE BAZE
82
SLADKORJI
deoksiriboza (en kisikov atom manj) DNA riboza: RNA, ATP, NAD+, NADP+
83
VRSTE NUKLEOTIDOV
Dušikova baza iz dveh obročev ADENIN NUKLEOTID (A) GVANIN NUKLEOTID (G) Dušikova baza iz dveh obročev CITOZIN NUKLEOTID (C) TIMIN NUKLEOTID (T) URACIL NUKLEOTID (U)
84
KOMPLIMENTARNI PARI NUKLEOTIDOV
nikoli enako, vedno različno dve polnukleotidni verigi med seboj povezujejo VODIKOVE vezi, ki nastajajo med DUŠIKOVIMI BAZAMI = DVOJNA VIJAČNICA (DNA)
85
DNA
število vijačnic: 2 vrste nukleotidov: adenin, timin, gvanin, citozin dušikove baze: adenin, gvanin, citozin, timin lokacije molekule v celici: jedro, mitohondrij, kloroplast, citosol kompleksnost zgradbe: bolj kompleksna evolucijski izvor: mlajša stabilnost molekule: bolj stabilna (zaradi H-vezi) sladkorji: deoksiriboza
86
RNA
število vijačnic: vrste nukleotidov: A, G, C, U dušikove baze: adenin, gvanin, citozin, uracil lokacije molekule v celici: jedro, mitohondrij, kloroplast, ribosom, citosol kompleksnost zgradbe: bolj preprosta evolucijski izvor: starejša stabilnost molekule: manj stabilna sladkorji: riboza
87
2. PISNO OCENJEVANJE ZNANJA (učbenik 55 - 105)
88
Kakšen pomen ima za celico izbirna prepustnost membrane?
89
Kako so v membrani organizirani fosfolipidi?
90
Zakaj model membrane razlagamo kot model tekočega mozaika?
91
Kakšna je lega proteinov?
92
Kako so zgrajeni glikoproteini? Kaj je njihova naloga?
93
Kakšna je vloga holesterola v membrani?
94
Poimenuj en celični membranski organel.
95
Zakaj imajo morski organizmi, ki živijo v polarnih morjih, v membranah veliko holesterola?
96
Naštej tri snovi, ki morajo vstopati v živalsko celico, da lahko preživijo
97
Naštej dve snovi, ki jih celice morajo izločati.
98
Predstavi razlike med: - prokariontsko in evkariontsko celico - med rastlinsko, živalsko in glivno celico
99
Kaj razlaga endosimbiontska teorija?
100
Uredi po velikosti: primarni lizosom, DNA, mitohondrij, ribosom, jedro, kloroplast
101
Zakaj viruse ne uvrščamo med žive organizme?
102
Kako je zaščitena dednina virusa?
103
Poimenuj dve strukturi, ki sta skupni rastlinski, živalski in glivni celici
104
Razloži nastanek dvojne membrane jedra in mitohondrija.
105
Kateri procesi potekajo v GA?
106
Kako nastane sekundarni lizosom? Kaj poteka v njem?
107
Katere celice imajo vakuole?
108
Navedi štiri teze celične teorije.
109
Kaj so naloge citoskeleta?
110
Navedi tri naloge beljakovin v biotski membrani
111
Kje nastajajo podenote ribosomov in kje delujejo?
112
Zakaj imajo celice prebavnih žlez obsežen GER?
113
Kaj vse se lahko shranjuje v vakuoli?
114
V čem se razlikujeta lizogeni in litični cikel razmnoževanja virusov?
115
Razloži endosimbiontsko teorijo
116
Kaj označujeta pojma centriol in centrosom?
117
Celični cikel evkariontske celice uravnavajo:
118
Kako/iz česa nastaneta membrana in celična stena novih rastlinskih celic?
119
Kateri procesi v celici, ki se ne deli, ne potekajo?
120
V čem se razlikujejo matične celice, odvzete iz nekaj dni starega embrija od matičnih celic iz kože odrasle osebe?
121
Za vse encime velja, da:
122
Encim katalaza v organizmih povzroči razgradnjo vodikovega peroksida. a) Zapiši reakcijo razgradnje vodikovega peroksida. b) Zakaj pri nizkih T poteka reakcija počasneje? c) Zakaj smo v eni epruveti izvedli poskus z peroksidom in peskom?
123
Kaj pomeni, da model ključ-ključavnica, vključuje tudi inducirano prilagoditev?
124
Navedi dva dejavnika, ki povzročita denaturacijo encima.
125
Nariši rastlinski celici v izotoničnem in hipotoničnem okolju.
126
Kdaj govorimo o osmozi in kaj jo poganja?
127
Skica prikazuje bakterijsko celico. a) Kateri proces omogoča prehajanje snovi z mesta M do mesta N? b) Kaj poganja ta proces? Ali je potrebna energija?
128
Pri razgradnji katere spojine sodeluje encim laktaza?
129
Zgradba in vloga ATP, NAD+

1. C IZPISKI (6 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions