BIOLOGIJA 3 LETNIK 1. TEST

Question 1

Prioni

Answer 1

so beljakovine, ki se lahko razmnožujejo in povzročajo bolezni, ki prizadenejo živčni sistem pri nekaterih živalih in človeku
z njimi se lahko okužimo ali pa pride do mutacije v genu in sicer za normalno prisotno beljakovino v celični membrani (PrP)

živčne celice s prionskimi beljakovinami počasi propadajo. bolezni imenujemo spongiformne encefalopatije. Za prionske bolezni ne poznamo zdravil, končajo se s smrtjo.

Bolezni:
-Jacobsova bolezen - lahko podedovana ali pa se okužimo
-BSE ali bolezen norih krav, okužba možna z uživanjem okuženega mesa, pojavila se je
80ih letih ker so govedo hranili s temperaturno slabo obdelano kostno moko.
-kuru, najverjetneje posledica kanibalizma

Question 2

Virusi

Answer 2

niso uvrščeni med živa bitja, niso zgrajeni iz celic, nimajo lastne presnove, se ne razmnožujejo samostojno(izven gostiteljske celice)
izven gostiteljske celice virus ne vrši nobenih procesov, je znotrajcelični necelični zajedavec.

Vse viruse obdaja beljakovinska ovojnica ali kapsida. V notranjosti je dedni material, DNA ali RNA, ki nosi izpis za izgradnjo virusa.

Question 3

Razmnoževanje virusov

Answer 3

virus okuži gostiteljsko celico - prevzame nadzor nad njeno presnovo (začne sintetizirati nove viruse).

Bakteriofagi so virusi, ki zajedajo bakterije.
Pri njih lahko pri razmnoževanju med okužbo celice in razmnoževanjem virusa mine precej časa. Virusna nukleinska kislina se vgradi v bakterijsko DNA in se spremeni v provirus ali profag. Tak krog imenujemo lizogeni cikel. V njem virus ne uniči bakterijske celice temveč jo le izkoristi za lastno podvojevanje, ki poteka ob vsaki delitvi bakterijske celice. V tem času je virus v celici neveljaven, skrit.
Ko se znova aktivira preide v Litični cikel, v katerem začne uporabljati metabolične procese gostiteljske celice za izdelovanje novih celic. Ta cikel se konča z razkrojem (lizo) gostiteljske celice.

Question 4

Aids in HIV

Answer 4

Aids ali sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, bolniki z aidsom so okuženi z virusom HIV -virus človeške imunske pomanjkljivosti, ki selektivno napade celice T pomagalke (limfocite T4) in močno oslabi imunski sistem.
Retrovirus HIV (ima RNA) lahko svoje gene vključi v kromosom gostiteljske celice.
Osebe, ki so okužene z HIV pogosto nimajo nobenih znakov okužbe, zdravniški pregled lahko odkrije otečene bezgavke…Nekaterim se po okužbi pojavi kratkotrajna bolezen. Ob napredovanju bolezni pa se izrazijo raznoliki simptomi, ki jih povzroča imunska oslabelost - zelo večja možnost za bakterijske, virusne, glivične okužbe… Lahko pride tudi do razvoja rakavega obolenja.

Kako se virus prenaša?
prenaša se s krvjo, vaginalnimi izločki, semensko tekočino, maternim mlekom in prek placente (pritrjena na steno maternice in služi kot povezovalno tkivo med materjo in plodom.)
V preteklosti se je prenašal s krvno difuzijo, intravenskim uživanjem drog in homoseksualnimi odnosi. seveda se prenaša z obema vrstama spolnih odnosov.
- ukrepi - uporaba kondomov, varni spolni odnosi,…testiranjem izogibanje nesterilnim orodjem pri postopkih, ki vključujejo neposreden stik s krvjo.

Še druge virusne bolezni:
Virus Hepatitis: virusi si med seboj niso sorodni in pripadajo različnim družinam. Vsi povzročajo poškodbe jetrnih celic.

Virus Papilomavirus:
pri človeku povzroča nastanek bradavic, nekateri sevi lahko transformirajo celice in povzročijo raka na materničnem vratu.

Question 5

SARS COV-2

Answer 5

spada v skupino kronavirusov, naravni rezervoar teh virusov so povsem netopirji, ki so se evolucijsko prilagajali na te viruse, zato njim ne povzročajo težav.
Koronavirusi so zajedavci živali z različnimi simptomi. Virus ima na površini različne beljakovine S,N,M,E. V notranjosti kapside pa ima enoverižno RNA. Pri vstopu virusa v celico se glikoproetin S veže na receptorje ACE-2. Ti receptorji so značilni za celice v pljučnih mehurčkih, arterijah, gladkih mišicah, tankem črevesju in ledvicah.

Question 6

Temeljne lastnosti živega

Answer 6

-Gibanje: odraz zaznavanja značilnosti okolja
-Zaznavanje/občutljivost na dražljaje
-Rast in Razvoj
-Razmnoževanje
-Ločenost od okolja: znotraj organizma potekajo različni procesi
-Kopičenje in poraba energije
-Metabolizem ali celična presnova - biokemične reakcije, ki omogočajo pretvarjanje ene oblike energije v drugo
-Homeostaza ali vzdrževanje/ohranjanje notranjega okolja/ravnovesja

Question 7

Kaj je Homeostaza in zakaj jo organizmi potrebujejo?

Answer 7

Homeostaza ali vzdrževanje/ohranjanje notranjega okolja/ravnovesja je sposobnost organizmov, da svoje notranje okolje ohranjajo čim bolj nespremenjeno. Notranje okolje je dejansko dinamično stabilno - v mejah, ki še omogočajo življenje. Pri tem sodeluje celotno telo….Dinamična stabilnost notranjega okolja.

Question 8

Zgradba živih organizmov - hierarhična zgradba, povezave med sistemi in podsistemi

Answer 8

Živi organizmi so kompleksno odprti sistemi. Pri kompleksni zgradbi gre za hierarhično ureditev gradbenih elementov, kar je značilno za kompleksne sisteme. Sistem je lahko atom, molekula organel, celica, tkivo, organ, organizem, ekosistem, biosfera, celoten svet.
Sistemi so medsebojno odvisni, s povezovanjem sistemov nižje ravni nastanejo sistemi na višji energijski/organizacijski ravni. Nižja raven je odvisna od višje in obratno.

Kompleksen sistem je zgrajen iz več organizacijskih podsistemov ali podravni. Podsistemi celice so npr. celični organeli, njihovi podsistemi so molekule, ti so iz monomerov, na začetku so atomi.
Da se sistem hierarhično poveže potrebuje energijo, zato so sistemi odprti za snov in energijo.

S samoorganizacijo sistemov, ki sodelujejo med seboj, se pojavijo nove lastnosti, ki se povsem razlikujejo od prejšnjih. To so EMERGENČNE lastnosti

Tak sistem preskoči na višjo organizacijsko raven. Tako pride do razvoja hierarhične organizacije in kompleksnega sistema.

Question 9

samostojni kompleksni sistemi, Kompleksnost enoceličarjev in mnogoceličarjev

Answer 9

Celica je prvi samostojni kompleksni sistem, je lahko že samostojen organizem ali pa gradi naslednji samostojen organizem, ki je večcelični.

Kompleksnost živih bitij se je povečala s prehodom v mnogocelične organizme. Mnogocelični organizmi so torej na višji organizacijski ravni in so bolj kompleksni od enoceličarjev. Večja kompleksnost jim omogoča boljše reševanje problemov - npr pri prehranjevanju z večjimi kosi hrane… a ta lastnost ni tako prednostna, da bi enoceličarji izginili temveč so še vedno uspešni v raztopinah hranilnih molekul.

S pojavom mnogoceličnosti se celice razvijejo v razl. smeri = se diferencirajo
Diferenciacija je proces, v katerem postanejo nediferencirane celice vedno bolj specializirane. Ker imajo vse celice istega organizma enak genom, se v enih specializiranih celicah izrazijo samo določene skupine genov, v drugih druge nekje se pa geni zaprejo ali ostanejo blokirani. Kateri geni se bodo izrazili je odvisno od tega, kje v celici se nahajajo.

Question 10

Prokarionti

Answer 10

prokarionti so mikroorganizmi, ki nimajo jedrske ovojnice in imajo preprosto celično strukturo. Vse danes živeče in že izumrle prokarionte uvrščamo v dve domeni evbakterije ali bakterije in arheje. Arheje dandanes živijo v ekstremnih življenjskih razmerah.
Razmnoževanje… nespolno ali pa paspolno/paraseksualno razmnoževanje

paspolno: Konjugacija je proces, pri katerem se genetski material prenaša neposredno med dvema celicama.
Dve bakterijski celici se približata druga drugi.
Istovrstne celice si lahko med seboj izmenjajo plazmide(majhne koščke krožne dna)
Ta preneseni genetski material se lahko združi z genetskim materialom prejemajoče celice, kar omogoča izmenjavo genetskega materiala med celicami.
konjugacija omogoča izmenjavo genetskega materiala med različnimi bakterijskimi celicami, kar lahko prispeva k genetski raznolikosti populacije.

Question 11

Presnova bakterij

Answer 11

Avtotrofne bakterije same izdelajo organsko snov iz anorganske
- Fotoavtotrofi vršijo fotosintezo, vir energije je svetloba, večinoma vodo izrabljajo kot vir
vodika (cianobakterije), nekatere pa ga pridobijo iz drugih molekul npr. H2S…
- Kemoavtotrofi dobijo energijo z oksidacijo anorganskih spojin (H2S, NH4+) , eng.
pridobijo z oksidacijo anorganskih snovi, ogljik pa iz CO2 -mednje spadajo arheje

Heterotrofne bakterije se prehranjujejo z organsko snovjo - gniloživke, zajedavke, simbionti.
Gniloživke razgrajujejo odmrlo organsko snov v anorgansko, ki je nato na razpolago rastlinam zelo pomembno za kroženje snovi v naravi!
Zajedavci se prehranjujejo z živimi organizmi in povzročajo številne bakterijske okužbe pri evkariontih.
Simbiontske bakterije živijo v sožitju z nekaterimi evkarionti. npr: simb. bakterije v gomoljčkih nekaterih rastlin(stročnic) vežejo zračni kisik… bogatijo tla z dušikom; bakterije v vampu prežvekovalcev razgrajujejo celulozo

Potreba po kisiku:
Aerobi- vršijo CD, so odvisni od kisika
Neobvezni aerobi- če je prisoten 02 ga izrabijo za CD, če ne vršijo vrenje
Obvezni aerobi- živijo le na področjih prisotnosti kisika, ob neprisotnosti propadejo.

Question 12

Bakterijske bolezni

Answer 12

bakterije, ki povzročajo bolezni imenujemo patogene bakterije
Organizmu škodijo tako, da mu odvzemajo hranilne snovi in izločajo strupe.
-eksotoksini: izdelujejo strupe in jih izločajo (npr. botulizem)
-endotoksini: izločajo strupe šele po razpadu celice (npr. salmonela)
Botulizem je vrsta zastrupitve s hrano, oseba ima dvojni ali zamegljeni vid, težave s požiranjem…
Salmonela- te bakterije naseljujejo prebavila živali, povzročajo bolezni prebavil, tifus, zastrupitev s hrano… povzročajo povišano telesno temp., glavobol, slabost, krče, drisko,…
Bakterijske bolezni zdravimo s antibiotiki, ti delujejo na bakterije, bodisi tako, da uničijo bakterije ali pa preprečijo njihovo rast in razmnoževanje. Ker se bakterije lahko hitro gensko spreminjajo (mutacije, plazmidi) postajajo bakterije odporne na te antibiotike…

Question 13

Primeri uporabe bakterij v znanosti in tehnologiji

Answer 13

Trad. tehnologija: izdelava jogurta, sira, kislega mleka, kislega zelja, kisa,…
V farmaciji: antibiotiki, aminokisline, encimi, vitamini, hormoni,..
Bioremediacija: čiščenje tal, vode(razlitje nafte) in zraka.

Question 14

Cvetenje jezer

Answer 14

v jezerih z veliko hranilnimi snovi - nitrati, fosfati… se pretirano namnožijo alge in cianobakterije, ker so avtotrofi, se nahajajo tik pod gladino. V ugodnih pogojih se namnožijo in tako ovirajo osvetlitev spodnjih plasti vode. Zaradi tega primanjkljaja pride do odmiranja alg in modrozelenih cepljivk v spodnjih plasteh. Razkroj poteka anaerobno (CD). Ko kisika zmanjka se začne anaeroben razkroj, pri katerem nastanejo tudi škodljive spojine, ki zastrupljajo vodo in organizme v njej.

Question 15

Heterotrofi

Answer 15

organizmi, ki ne morejo proizvajati lastne hrane iz anorganskih virov, kot so svetloba, ogljikov dioksid in voda. Zato jih pridobivajo od drugih organizmov. Med heterotrofe spadajo Glive, živali,… So enoceličarji ali mnogoceličarji.
Prehranjevanje:
Za heterotrofe so vir ogljika in energije organske snovi(glukoza) . Številne bakterije in protisti so so heterotrofi. Večina gliv je razkrojevalcev - prehranjujejo se z mrtvo organsko snovjo, ki jo prebavljajo zunajcelično. Vse živali so heterotrofi, energijo in ogljik pridobivajo iz glukoze, ki jo dobijo s plenjenjem rastlin ali živali. Zajedavci pa živijo na ali v svojem zajedavcu celotno življenje.

Izmenjava plinov:
Enoceličarji, manjši, ploščati večceličarji: dobijo dihalne pline z difuzijo iz vode, po medceličnih prostorih.
Večji, kopenski večceličarji: neustrezno razmerje med P/V! zato rabijo posebne dihalne površine…Celice globje ne morejo z difuzijo dihalnih plinov oskrbeti dovolj celic… aktivni organizmi potrebujejo več kisika, imajo zaščitene zunanje površine- kožo, kutikulo, dlako, zato so se razvile posebne dihalne strukture.

Delitev glede na prehrano:
mesojedci ali karnivori
rastlinojedci ali herbivori
vsejedci ali omnivori

Question 16

Zgradba celic gliv

Answer 16

Glive so heterotrofni evkariontski organizmi, prehranjujejo se z organsko hrano.
-Stelka: imenujemo organizacijo telesa gliv, ker še ni diferenciacije celic v prava tkiva. So enoceličarji ali mnogoceličarji.
Mnogoceličarji so zgrajeni iz podolgovatih celic, ki se povezujejo v dolge in razvejane nitke- Hife. Hife se prepletajo v podgobje ali micelij. Zgrajene so iz valjastih cevastih celic s togo CS iz hitina. Citoplazma vsebuje organele evk. celice, nima pa plastidov (kloroplasti, mitohondriji?) in klorofila. Rezervna snov je pogosto GLIKOGEN. Zaradi toge CS so glive pretežno negibljive in hrane niso sposobne požirati. Večina se prehranjuje tako, da izloča prebavne encime, ki razgradijo večje molekule na monomere, ki jih nato glive vsrkajo v svoje telo.

Question 17

Prehranjevanje gliv

Answer 17

gniloživke ali saprofiti- vsrkavajo hranilne snovi iz odmrlih bitij
zajedavke ali paraziti- vsrkajo hranila živih organizmov
simbionti ali mutualisti- živijo v sožitju z drugimi organizmi

Question 18

Avtrotrofi -zgradba

Answer 18

Avtotrofi so organizmi, ki iz okolja sprejemajo anorganske spojine in materiale, iz katerih, ob pomoči energije izdelajo organske molekule. Za življenje potrebujejo sončno svetlobo- energija ; vodo- turgor, prenos snovi, fotosinteza, vir ogljika v glukozi & org. molekulah ; CO2 - fotosinteza, vir ogljika & kisika v glukozi ; mineralne snovi

Višje rastline imajo korenine, organ za sprejem vode z mineralnimi snovmi in za pritrditev rastline, omogočajo da rastline dosežejo večje dimenzije in težo.
- Prave & spremenjene/nadomestne korenine:
ne izraščajo iz korenskega sistema temveč iz stebla &opravljajo številne naloge..
- Oprijemalne korenine: npr. bršljan; zračne korenine - orhideje, monstera; oporne
korenine - koruza; šopaste - enokaličnice, trava
Najpomembnejši del korenin so mikroskopski koreninski laski.

Steblo: Nadzemni del rastline, ki podpira liste in cvetove ter služi za transport vode, hranil in fotosintetskih produktov med koreninami in listi.

Listi: List je glavni organ za sprejem svetlobe prek fotosinteze:
- zeleni del rastlin ima asimilacijske celice ki vsebujejo kloroplaste, klorofil in druga barvila ter vršijo fotosintezo. List je zgrajen iz sredice, ki je obdana s celicami povrhnjice, ki ven izloča kutikulo- voščeno plast.

Listna sredica je sestavljena iz dveh delov: na vrhu iz stebričastega ali palisarnega tkiva, te celice so zelo testno skupaj, zato da vse dobijo svetlobo, kloroplasti so ob robih plazmaleme v sredini pa je vakuola(H2O za kloroplaste) in jedro.
Pod stebričastim tkivom je gobasto tkivo: celice nepravilnih oblik z velikim medceličnim prostorom s 100% zračno vlažnostjo. V medceličnem prostoru sta CO2 in O2, ki se z difuzijo izmenjujeta med zunanjostjo, medceličnim prostorom listne sredice in notranjostjo?… Sledi tanjša kutikola z listnimi režami.

Povrhnjica: ščiti rastlino & onemogoča izmenjavo plinov
Kutikula: pokriva povrhnjico oz. vse njene zunanje površine, varuje pred nekontroliranim izhlapevanjem in pred izmenjavo plinov.
Listne reže: posebna mesta na povrhnjici, za izmenjavo dihalnih plinov in transpiracijo.
Transpiracija - izhlapevanje H20 skozi listne reže, voda se nadomešča s ksilemskim tokom in korenin, saj se rastlina istočasno oskrbuje s hranilnimi snovmi… S transpiracijo se rastlina ohlaja.

Organi:
Cvetovi: Reproduktivni organi rastlin, ki vsebujejo moške (prašnike) in ženske (plodnice) reproduktivne organe. Cvetovi so odgovorni za tvorbo semen.
Plodovi: Razvijejo se iz oprašenih cvetov in vsebujejo semena. Njihova vloga je zaščititi semena in pomagati pri njihovem razširjanju.
Seme: Vsebuje zarodek, ki se lahko razvije v novo rastlino, ter hranila, potrebna za začetno fazo rasti.

Tkiva:
- Povrhnjica: Zunanja plast, ki ščiti rastlino pred izgubo vode in škodljivci.
-Žila, sestavljena iz dveh prevajalnih tkiv:
- Ksilem: vodovodne cevi, po katerih prihaja voda navzgor
- Floem: po njem se prenašajo asimilacijski produkti (fotosintezni) od listov do
ostalih delov rastline.
- Kambij: celice, ki se neprestano delijo

Metabolizem sladkorjev in transport hranil po rastlini:
v listih in drugih zelenih delih rastline poteka fotosinteza, pri kateri nastajajo sladkorji in druge spojine. Ti se skladiščijo v kloroplastih kot fotosintezni škrob, ponoči poteka razgradnja škroba v enostavne sladkorje (saharozo) & transport teh po žilah(floemu) v vse dele rastline. Ker rastline potrebujejo potrebuje večje količine škroba se le ta skladišči v amiloplastih.

Question 19

Notranji transport

Answer 19

Pojavlja se pri večjih, kompleksno zgrajenih večceličarjih…

Cevnice- rastline, ki imajo sistem cevi za transport vode & snovi, mednje spadajo praprotnice in semenke.
Po mrtvih ostankih ksilemskih celic se prenaša voda z raztopljenimi mineralnimi hranili. Žile gradita dve prevajalni tkivi:
-Ksilem: gradijo ga traheide in traheje
Traheide - mrtve celice z odebeljeno CS, katerim so se prečne stene razgradile.
Traheje - vodovodne cevi(kritosemenke): v tem primeru se se zgradijo tudi vzdolžne
stene med celicami in tako nastanejo debelejše cevi.
-Floem: sestavljajo ga žive celice, ki z aktivnim transportom prenašajo proizvode fotosinteze (asimilacijske produkte) z mesta nastanka ali skladiščenja do dela rastline kjer se skladiščijo ali porabljajo. Sestavljen je sitastih celic, cevi in plošč ter celic spremljevalk.
Celice spremljevalke so celice z jedrom, nadzorujejo sitaste celice( nimajo jedra a so žive) & urejajo njihovo delovanje - podolgovate celice.
Sitaste plošče so prečne stene v sitastih celicah & imajo velike odprtine.

Kaj omogoča dvigovanje vode po vodovodnih ceveh(pasivni transport) ?
-transpiracija- izhlapevanje vode skozi listne reže; kapilarnost- razširjanje vode po kapilarah…; pritisk v koreninah.

Aktivni transport: ATP… ta transport je potreben za vstop sladkorjev in drugih asimilacijskih produktov iz listov v celice floema - asimilacijski tok.

Voda vstopi v korenine skozi koreninske laske, potuje med celicami ali skozi celice koreninske skorje do žile, kjer vstopi v ksilem, po katerem teče v nadzemne dele rastline.
2. način: preko koreninskih laskov po celicah. Stebla so večinoma ozka & dolgo prenašajo snovi med koreninami & listi…

Rastline kopičijo založni škrob v spremenjenih založnih steblih. V celicah stebla se ta shranjuje v plastidih . amiloplastih. Nekatera stebla se pod zemljo spremenijo v založne organe - korenike, gomolje, čebule. Glavna naloga je skladiščenje energije - škroba za preživetje v neugodnih razmerah.

V deblih se voda z mineralnimi hranili in proizvodi fotosinteze prenašajo po sekondarnih prevodnih tkivih.
Sekundarna rast ali odebelitev je nastanek olesenelega stebla oz. debla. Omogoča jo prevodni kambij, ki leži med ksilemom in floemom v žilah dvokaličnic. Žile enokaličnic nimajo kambija, zato ne morejo na tak način oleseti.

Question 20

Olesenitev

Answer 20

Rast in razvoj stebla: Ko rastlina raste, se steblo razvija iz kličnih lističev. Prva faza olesenitve se imenuje primarna olesenitev, ki vključuje rast in razvoj prvotnega lesa, ki tvori osnovno strukturo stebla.
Diferenciacija v les: V nadaljnjem razvoju rastline pride do diferenciacije v lesu. Različne vrste celic, kot so ksilem, floem in kambij, se razvijajo, kar prispeva k trdnosti in strukturi stebla.
S sekundarno rastjo se debeli deblo. Sekundarni ksilem ali les nastane zaradi rasti znotraj debla, lubje poka in se lušči, zato vsako leto na novo nastaja iz sekundarnih celic floema plutni kambij! (preprečuje vstop mikrobov v kambij). K celicam plute se nalaga debela CS prevlečena z voski, zato te celice odmirajo.
Branika -enoletni prirastek lesa ; hitrost rasti je odvisna a od pogojev v okolju in je jasno razločno, kakšne razmere je imela rastlina nekega leta…
Letnica: meja med dvema branikama.
Večino lesa sestavlja mrtev in neprevoden les:)

Question 21

Uravnavanje sestave telesnih tekočin

Answer 21

Za rastlinske celice je ugodno, da se nahajajo v HIPOTONIČNEM okolju (večja koncentracija H20 in manjša koncentracija raztopljenih snovi) in je v celicah turgor, ki skrbi za pokončnost, trdnost.
Če pa se rastlina nahaja v HIPERTONIČNEM območju ali ji primanjkuje vode, nastopi plazmoliza… voda bo šla iz celice, prišlo bo do plazmolize, celična membrana se bo odluščila od CS. Plazmoliza je za rastline lahko usodna, zato so razvile različne mehanizme za varčevanje z vodo: voskasto kutikulo, ki prekriva liste ; majhne laske ; aktivno zapiranje in odpiranje listnih rež
Nekatere rastline lahko naredijo vodno zalogo v listih ali steblu(sočnice - ali sekulenti (kaktusi), imajo organe, kjer so vodne zaloge), druge pa imajo globoke korenine s katerimi črpajo vodo iz globin.

Question 22

Obrambni sistem rastlin

Answer 22

Rastline so razvile pasivne in aktivne obrambne mehanizme, tako proti mikrobom kot proti rastlinojedcem.

Fizična pregrada:
- njihova povrhnjica z voskasto kutikulo - preprečuje izhlapevanje & vztop gliv, hif,
plesni,… zato vstopijo skozi listne reže.
- Laski, trni, bodice: varujejo pred objedanjem rastlinojedci,…

Fizična obramba:
- Tvorba posebnega tkiva - plute, okoli mesta napada patogena rastlina tvori plutno
tkivo, ki je neprehodna za vodo in hranilne snovi, zato napadena mesta odmrejo
- Pri odpadanju cvetov, listov in plodov se okoli rane tvori pluta, ki zavaruje rano.

Kemična pregrada:
- izdelava različnih snovi, ki so za večino organizmov strupene ali neprijetne
(repelenti)

Kemična obramba:
-rastlinske celice imajo v cel. membrani ali citoplazmi receptorske molekule, na katere se vežejo napadalci oziroma njihove molekule, signal se razširi po rastlini, ona kot odgovor na zaznavo tujca začne sintetizirati salicilno kislino!
-pred objedanjem se brani z izdelavo strupenih snovi npr. jasmonske kisline, histamina., ki je neprebavljiva za rastline in lahko hlapna, je tudi opozorilo bližnjim rastlinam, da jih tudi same začnejo proizvajati.

Question 23

Rastlinski hormoni

Answer 23

Rastlinski hormoni nastajajo v različnih rastočih delih rastlin, kot so vršički stebel (poganjki) in korenin, ter v semenih ali plodovih, od kjer se razširijo po rastlini.

Vplivajo na celične delitve, podaljševanje in diferenciacijo celic ter tako na rast in razvoj rastlin. Tkiva, kjer hormoni nastajajo, niso specializirana samo za izdelavo in izločanje hormonov, zato ne govorimo o hormonalnih žlezah, kot pri živalih.

Avksini: Nastajajo v vršičkih mladih rastlin, zarodkih & listih mladih semen, imajo različne učinke. V vršičku se pomaknejo na osvetljeno stran, kjer povzročijo podaljšanje celic, zato se vršiček upogne proti svetlobi

Citokinini: Pospešujejo celične delitve: rast, kalitev & zavirajo staranje

Giberelini: Podaljšujejo celice v steblih in listih, sodelujejo pri kalitvi

Abscizinska kislina: Upočasni rast, sodeluje pri naravnanju rastline -je zaviralec oziroma deluje nasprotno => sta antagonista
Etilem: preprečuje zorenje plodov & odpadanje listov, umetno se ga uporablja pri hitrem dozorevanju plodov

Question 24

Spolno in nespolno razmnoževanje rastlin

Answer 24

Spolno razmnoževanje v razliki z nespolnim omogoča raznolikost organizmov.
Pri živalih po mejozi takoj nastanejo gamete, ki so sposobne oploditve…
Rastline:
po mejozi nastanejo različne spore, mikrospore in megaspore, ki so haploidne- imajo enojno garnitudo kromosomov. Te celivce se z mitozo delijo in nastane haploidni gametofit. Iz mikrospore zraste mikrogametofit (M), iz megaspore zraste megagametofit (Ž) V/na gametofitu nastanejo določene celice, ki so sposobne oploditve, to so gamete. Po oploditvi gamet nastane zigota, ki se prav tako deli z mitozo in nastane diploidni sporofit.
Pri semenkah je sporofit vsa rastlina, ki jo vidimo, gametofit pa je skrit v cvetu ali storžu in je zgrajen samo iz nekaj celic.
Metageneza: izmenjava diploidne in haploidne generacije( spolno razmnoževanje pri rastlinah) izmenjava spolnih in nespolnih celic.

Cvet je evolucijska prilagoditev kritosemenk.