definicije

Question 1

REPREZENTACIJA

Answer 1

je raba jezika za smiselno predstavitev sveta drugim ljudem. Je postopek v katerem pripadniki določene družbe uporabljajo jezik oz. kode, da ustvarijo pomen. Vključuje uporabo jezika, znakov in podob.

Question 2

MEDIACIJA

Answer 2

je uporaba medijev za komunikacijo oz. sporočanje pomena. Komunikacija preko medija, ki vpliva na posameznika.

Question 3

MEDIATIZACIJA

Answer 3

je makroproces katerega vpliv je viden na družbo kot celoto. Je pojav visoke modernosti, ko so mediji postali napol neodvisne medijske institucije in se integrirali na strukturne transformacije medijev v sodobni družbi in kulturi.

Question 4

DUALNOST MEDIJEV

Answer 4

mediji so se vključili v delovanje drugih družbenih institucij, a hkrati so dobili status samostojne institucije.
mediji so del trga, vendar služijo tudi svojemu občinstvu.

Question 5

HABITUS

Answer 5

je način razmišljanja in vedenja, ki ga ljudje razvijejo med odraščanjem. Ta način jih usmerja, ko se odločijo kako ravnati in kako razumeti stvari v družbi. Preko njega posameznik razvije življenjski slog, niz praks.
= sistem navad, ki vpliva na to, kako ljudej vidijo in se odzivajo na svet okoli sebe.
= skupek praks, ki vpliva na to kako se bomo odzvali na stvari v družbi + vpliva na naš življenjski stil.

Question 6

SOCIALNI/DRUŽBENI KARAKTER

Answer 6

koncept, ki opisuje lastnosti in vedenjske vzorce, ki so skupni večini članov skupine.
= oblikuje osnovne izkušnje in način življenja, ki si ga delijo člani skupine.

Question 7

MEHKI INDIVIDUALIZEM

Answer 7

je koncept, ki nakazuje, da ljudje postajajo vedno bolj individualni, ampak hkrati pripadajo nekemu življenjskemu stilu, ki ga ponujajo mediji.
Mediji spodbujajo tvorbo šibkih vezi.
*mehki ne pomeni, da je posameznik manj integriran v družbo

Question 8

STANDARDIZACIJA

Answer 8

vsi produkti v industriji sledijo nekim standardom in se razlikujejo v majhnih stvared

Question 9

PSEVDOINDIVIDUALNOST

Answer 9

ena unikatna stvar, ki je dodana, zato da ne zgleda standardno

Question 10

HOMOGENIZACIJA (negus)

Answer 10

podobnost vsebin + omogoča pasivno spremljanje vsebin

Question 11

SINERGIJA

Answer 11

želja kulturne industrije zdužit različne medijske sfere, da bi eno podjetje dominiralo nad drugimi. Tu gre za dejansko sodelovanje med različnimi deli podjetja = želi da medijske sfere sodelujejo

Question 12

HORIZONTALNA INTEGRACIJA

Answer 12

eno podjetje kupi številna podjetja, ki vsa izdelujejo iste produkte, in tako dominira nad različnimi trgi

Question 13

VERTIKALNA INTEGRACIJA

Answer 13

eno podjetje kupi različna podjetja, ki se ukvarjajo z različnimi stopnjami procesa

Question 14

KOMODIFIKACIJA EMOCIONALNEGA DELA

Answer 14

naši odzivi na socialnih omrežjih so pretvorjeni v dobiček
* komodifikacija pomeni poblagovljanje

Question 15

NEOLIBERALIZEM

Answer 15

je gospodarsko-politična ideologija, ki temelji na predpostavki svobodnega posameznika (ki se mora vesti disciplinarno, skladno s trgom) in konkurenci na trgu. Glavni načeli neoliberalizma sta konkurenca in rivalstvo. Neoliberalni posameznik se mora samotematizirati, samooptimizirati, samoreprezentirati.

Question 16

NEGATIVNA SVOBODA

Answer 16

gre za ‘‘osvobojenost od nečesa’’ in ne za ‘‘svobodo za nekaj’’
+ človek velja za svobodnega, če je zaščitena njegova lastnina

Question 17

KRUTI OPTIMIZEM

Answer 17

posamezniki se pogosto soočajo z nevarnimi delavnimi razmerami iin izkoriščanjem brez ustreznega plačila. Ljudje trdo delajo in sanjajo o boljšem življenju a v resnici je majhna možnost za uspeh

Question 18

TV FORMATI

Answer 18

so strukturirani načini za proizvodnjo televizijskih oddaj, ki jih je mogoče ponovno uporabiti in prilagoditi tržiščem. Omogočajo določeno mero kreative svobode znotraj predpisane strukture.

Question 19

REVOLUCIJA FORMATOV

Answer 19

nanaša se na pomembno preobrazbo v tv industriji. To preobrazbo je zaznamaovalo globalno širjenje in komercializacija tv formatov. Revolucija formatov je tv omogočila razvoj lastnega diskurza. Z uporabo posebnih formatov je tv ustvarila svoje metode pripovedovanja, razvila svoje žanre, povedala svoje zgodbe in ustvarila svoje junake.

Question 20

FACTUAL ENTERTAINMENT (DEJANSKA ZABVA) (CHALABY)

Answer 20

vrsta programa, ki združuje informativnost z zabavo in pripoveduje zgodbe v samostojnih epizodah z jasnim začetkom, sredino in koncem. Uporaba dokumentarnih spretnosti prinese dramatizacijo realnosti.

Question 21

MEDIUM THEORY

Answer 21

temelji na tehnološkem determinizmu, ki tehnologijo vidi kot zelo močno in večinoma pozitivno silo za družbene spremembe.

Question 22

VROČI MEDIJI

Answer 22

zahtevajo majhno participacijo občinstva, saj en sam pomen razširijo v visoki ločljivosti in ponudijo bogato informacijsko vsebino. So hitro pozabljivi in se ponavadi obravnavajo kot zabava za enkratno uporabo.

Question 23

MRZLI MEDIJI

Answer 23

vsebujejo manj vizualnih podatkov in zahtevajo večjo čutno udeležbo občinstva, da jih razumejo. Imajo večjo kapaciteto za učenje, ker zahtevajo višjo raven koncentracije in aktivnega sodelovanja

Question 24

TEHNOLOŠKI DETERMINIZEM - WILLIAMS

Answer 24

tehnologija je rezultat naključnosti. Njene posledice so naključne, saj izhajajo neposredno iz same tehnologije. Če tv ne bi bila izumljena se določeni očitni družbeni in kulturni dogodki ne bi zgodili.

Question 25

SIMPTOMATSKA TEHNOLOGIJA

Answer 25

tv je tehnološko naključje, ampak njen pomen je v njenih uporabah, ki so domnevno simptomatske za določen red družbe. Če tv ne bi bila izumljena bi bili vseeno manipulirani ali bi nas zabavali na intelektualno nezahteven način, vendar na nek drug način in mogoče ne tako učinkovito

Question 26

MOBILNA PRIVATIZACIJA

Answer 26

koncept, ki se navezuje na neomejeno družbeno mobilnost posameznika v moderni, ampak hkrati prenos tehnologije v njegov dom, kar omogoča uživanje v svetu in vstop v zunanji svet izven lokalnih meja iz udobja doma. Torej omogoča mobilno, a hkrati doma osredotočeno življenje.

Question 27

NOVI MEDIJI (SHAW)

Answer 27

so digitalni in interaktivni mediji, ki vključujejo št. tehnološke elemente kot so omrežja, računalniki, družbena omrežja ter mobilne aplikacije

Question 28

KODIRANJE

Answer 28

je proces, ko ustvarjalci medijskih vsebin vključujejo svoje poglede in vrednote in ideologije v svoje stvaritve

Question 29

DEKODIRANJE

Answer 29

je interpretacvija teh vsebin s strani občinstva na svoj način, odivsno od lastnih kontekstov, izkušenj in svetovnih nazorov

Question 30

AFFORDANCES

Answer 30

nanaša se na zmožnosti, ki jih tehnologija ponuja uporabnikom in vpliva oz. kako oblikuje interakcijo

Question 31

NAMIŠLJENE ZMOŽNOSTI

Answer 31

ideja, da so zmožnosti podvržene interpretaciji. Tehnologijo lahko uporabljano na različne načine odvisno od okoliščin, kar nasprotuje ideji da tehnologija vedno določa, kako jo uporabljamo

Question 32

ČUSTVENA ARHITEKTURA

Answer 32

je rezultat strukture, načrtovanja in organizacije. Namen je usmerjanje uporabnikovih čustev + določene interakcije se strukturno spodbujajo

Question 33

KOMODIFIKACIJA EMOCIONALNEGA DELA (WAHL JORGENSEN)

Answer 33

čustvena arhitektura do neke mere dopušča odprto komunikacijo, vendar načrtno spodbujajo deljenje pozitivnih čustev ter strukturno omejuje prostor za konflikt. Komodifikacija emocialnega dela temelji na samostojnem trudu uporabnikov kot na načrtovani strukturi s strani arhitektov družbenih omrežji. Čeprav uporabniki niso plačani za izražanje svojih čustyev, soustvarjajo medijsko vsebino na različnih področjih kulture in hkrati samoznamčijo samega sebe v javnosti. = naši odzivi na socialnih omrežjih so pretvorjeni v dobiček

Question 34

MCDONALIZACIJA

Answer 34

koncept, ki se nanaša na široko razširjenost racionalnosti v sodobni družbi

Question 35

MEMES

Answer 35

je ponovna uporaba ali posnemanje idej, prepričanj ali informacij drugih, pogosto na posmehljiv, humoren ali žaljiv način, običajno v obliki fotografije, videa ali animacije. Memetika omogoča spreminjanje in dodajanje lastnih elementov vsebini, kar omogoča posameznikom, da se samoprezentirajo. Z ustvarjanjem lastne različice mema, avtor izraža svojo interpretacijo, kar lahko povzroči razpršitev in spremembo prvotnega pomena.

Question 36

DIGITALNI MEME

Answer 36

memi so infroamcijski elementi, ki združujejo vsebino, obliko in naravnanost ter so ustvarjeni za deljenje idej

Question 37

VIRALNOST

Answer 37

proces, kjer uporabniki ne spreminjajo vsebine in vanjo ne posegajo. = je proces širjenja določenega predmeta na določen način Viralnost se pojavi z množičnimi digitalnimi mediji, ki omogočajo hitro deljenje vsebin. Viral je lahko katerikoli kulturni element, medtem ko je meme zbirka besedil.

Question 38

FOUNDER BASED MEME

Answer 38

eno glavno znano vsebino začnejo ljudje preoblikovat. Ta video/slika je najbolj pomembna, saj iz nje vse izhaja.

Question 39

EGALITARNI MEME

Answer 39

faza, ko so vsi meme enako vredni - torej obstaja veliko memov, vsi so enako pomembni in tu ne veš kateri je founder meme

Question 40

POLITIČNI MEME

Answer 40

spodbujajo politično participacijo in izražajo ideje o tem, kako bi moral svet izgledati. Državljanom omogočajo, da sodelujejo v javnih, kolektivnih dejanjih, hkrati pa ohranjajo individualnost.

Question 41

INTERNETNI MEME

Answer 41

je skupina digitalnih elementov s skupnimi značilnosti vsebine, oblike in stališča. Ustvarjeni so z zavestjo o drugih memih. Širijo se po internetu, posnemajo in preoblikujejo jih drugi uporabniki

Question 42

MEDIJSKI DOGODKI

Answer 42

so funkcija oblik, ki so jih mediji dali na voljo v različnih časovnih obdobjih. Obravnavani so kot sepcfifičen žanr na tv

Question 43

ŽIVOST

Answer 43

je specifičen element na tv, ki prekine vsakdanjuo rutino

Question 44

EVENTFULNESS

Answer 44

nanaša se na osrediščenje in odvijanje časa, definirano fokalizacijo in močno skupno sinhronizacijo

Question 45

EVENTNESS

Answer 45

nanaša se na decentrirano proazdeljeno odvijanje časa od spodaj navzgor v omrežnih medijih, necentričnost in nefokalizacijo perspektive

Question 46

NOVICE/POROČILA

Answer 46

so diskurz, ki omejuje pomen realnosti s konvenvcionalnimi in kodiranimi žanri ter uporabo vizualnih in lingvističnih podob. = so faktične informacije, ki so potrebne za sodelovanje gledalcev v družbi

Question 47

STRATEGIJE OBVLADOVANJA REALNOSTI

Answer 47

so načini na katere poročila osmišljajo in nadzorujejo realnost s pomočjo semiotičnih osi ; paradigmatične (selekcija in kategorizacija) in sintagmatične (kombinacija in narativizacija)

Question 48

EKSNOMINACIJA

Answer 48

je proces, pri katerem se določene ideologije in vrednote prikazujejo kot nevtralne ali naravne in se ne izpostavljajo kot posebne ideološke pozicije. Fiske opozarja, da dominantne ideologije pogosto delujejo ''anonimno'' - ne da bi bile prepoznane kot ideologije, kar jim omogoča, da se pojavijo kot samoumevne ali nevidne (npr. patriarhalne vrednote se lahko predstavijo kot družinske, kar prekriva njihovo specifično ideološko osnovo in jih naredi sprejemljive za širšo javnost)

Question 49

INOKULACIJA

Answer 49

je proces, kjer se v poročilih vključijo manjši, nadzorovani odmerek nasprotujočih si idej ali kritik, da se občinstvo ''imunizira'' proti večjim ali resnejšim kritikam. S tem ko mediji rpiznajo manjše napake ali nasprotne argumente, ustvarijo vstis objektivnosti ali poštenosti, hkrati pa ohranijo dominantno ideologijo. (npr. novice lahko omenijo blago kritiko politične odločitve, da bi se izognile večjim polemikam ali zmanjšale vpliv resnejših kritik na javno mnenje)

Question 50

ODGOVORNOSTNI INTERVJU

Answer 50

je vrsta intervjuja, pri kateri novinar poskuša izzvati sogovornika, da razkrija protislovja in predstavi alternativne poglede

Question 51

NEVTRALIZEM

Answer 51

je tehnika s katero novinarji v pogovor vnesejo alternativne poglede, brez da bi svoje mnenje izpostavljali in da bi ohranili nevtralno držo

Question 52

MORALNA PANIKA

Answer 52

je pretirana reakcija na deviantno/napačno ravnanje posameznikov ali skupine, ki bi potencialno lahko ogrožalo moralni red. Običajno jo oblikujejo mediji, ki si prizadevajo spremebe prakse ali zakonske spremembe. Moralne panike pritegnejo pozronost, ker se dotikajo človeških strahov in uporabljajo konkretne dogodke ali probleme za širše težave v družbi. Moralne panike delujejo tudi kot potrditev moralnih mej v družbi.