EPITELIJI Flashcards
1
Q
Vrste epitelijev in funkcije
A
krovni (pokrivajo notranje in zunanje površine telesa)
žlezni (tvorijo parenhim žlez)
čutni (sprejemajo dražljaje)
2
Q
Lega, lastnosti, prehranjevanje
A
ležojo na bazalni membrani, tesno ena ob drugi, malo medceličnine, nimajo lastnih krvnih in limfnih žil, prehrana z difuzijo iz kapilar
3
Q
Iz česa se epiteliji razvijejo
A
iz 3 prenatalnih kličnih listov (ekto-, endo-, mezoderma)
4
Q
Funkcije epitelijev
A
zaščita
prenos snovi skozi celico
sekrecija hormonov, sluzi, encimov
selektivna prepustnost
sprejemanje in zaznavanje dražljajev
krčenje
5
Q
Delitev krovnih epitelijev
A
-glede na število celičnih plasti (enoskladni/večskladni)
-glede na površinsko plast (ploščate, visokoprizmatske, izoprizmatske)
6
Q
Oblika celic enoskladnega epitelija
A
ploščat, visoko- in izoprizmatske oblike
7
Q
Večvrstni visokoprizmatski/respiratorni epitelij
A
jedra so v več vrstah, vse celice imajo stik z bazo, vse pa ne z površino
8
Q
Vrste večskladnega epitelija
A
-ploščati poroženevajoči in neporoženevajoči
-izoprizmatski
-visokoprizmatski
-prehodni
9
Q
Kako določimo obliko, če so meje ne jasne
A
glede na obliko jedra
10
Q
Strukture na površju epitelijskih celic glede na položaj
A
apikalne, lateralne, bazalne
11
Q
Apikalne strukture in skupna funkcije
A
mikrovilusi
stereociliji
migetalke
povečanje prostega površja celic in premikanje celic
12
Q
Kaj so mikrovilusi
A
z membrano obdane cilindrične izbokline
13
Q
V kakšnih celicah se najpogosteje nahajajo mikrovilusi?
A
v celicah s sekrecijsko in reabsorbcijsko funkcijo
14
Q
Kako so vidni pod EM?
A
kot izrastki iz površja celic
15
Q
Velikost mikrovilusa
A
1-2 mikrometra visok, 0.08 mikrometra širok
16
Q
S čim se povezuje podaljšek
A
24-30 aktinskih filamentov, ki so na vrhu povezani z vilinom, spodaj pa pripeti na terminalno mrežje
17
Q
Kaj predstavlja terminalno mrežje
A
skupek aktinskih in spektrinskih molekul in IF epitelijskih celic
18
Q
Kaj tako nastane
A
sarkomera ( U oblika)
19
Q
S čim so obdani mikrovilusi
A
z glikokaliksom
20
Q
Kaj je glikokaliks
A
tanka amorfna puhasta prevleka na površju mikorovilusov
21
Q
Kako je sestavljen glikokaliks
A
OH, glikoproteini, glikolipidi, ki so priterjeni na transmemb. lipide plazmaleme
22
Q
Kaj omogoča glikokaliks
A
stik celic z zunajceličnimi molekulami
23
Q
Kako je glikokaliks viden pod EM?
A
kot ščetkasti obrobek
24
Q
Lastnosti stereocilijev
A
dolgi, nitasti, negibni izrastki
25
Naloga stereocilijev
povečajo reabsorbcijsko površino
26
Kje najdemo stereocilije
v epiteliju nadmodka in v čutnem epiteliju polža notranjega ušesa
27
Lastnosti migetalk
gibljive, nitaste 7-10 mikrometrov, MT v notranjosti(9 obodnih parov, 1 centralen par=aksonema)
28
Kje se nahajajo migetalke
v respiratornem epiteliju in v jajcevodu
29
Katere strukture so na lateralni površini epitelijskih celic
tesen stik
priležni stik
presledkovni stik
interdigitacije
30
Kje se nahaja tesni stik
v apikalnem delu
31
Kaj se zgodi ko se tvori tesen stik
plazmalemi se zlijeta in izgine medcelični prostor med celicama
32
Kje so tesni stiki pomembni
v tankem črevesu in med celicami ledvičnih cevk (aktivno transportirajo ione)
33
Vrste priležnih stikov
pasasti priležni stik
adherentna fascija
dezmosom
34
Kje najdemo pasasti priležni stik
bazalno od tesnega stika
35
Kaj naredi pasasti priležni stik?
približa sosedni plazmalemi, a ju ne spoji
36
Kaj izpolnjuje medcelični prostor
katherin (od kalcija odvisen integralni protein)
37
Kaj daje epiteliju pasasti priležni stik?
mehanično stabilnost
38
Kaj je razlika med adherentno fascijo in pasastim priležnim stikom
adherentna fascija ne obkroža celotne celice, pasasti priležni stik pa jo
39
Kje najdemo adherentno fascijo
na končnem delu plazmaleme srčne mišične celice
40
Kaj je dezmosom in njegova sestava
tesna zveza, ploščasta oblika
povezovalni proteini-dezmoplakin, pakoglobin
41
Kaj je naloga dezmosomov
krepijo trdnost povezave med celicami in preprečujejo mehanske poškodbe
42
Kje najdemo dezmosome
v epidermisu kože on pri enoskladnih ter večskladnih epitelijih
43
Kaj omogočajo presledkovni stiki
neposredno komunikacijo med sosednjimi celicami v tkivu
44
Kakšna je struktura koneksona
6 koneksinov (transmemb. proteionov) =konekson
45
Kaj tvorita 2 koneksona
1.5-2 nm širok kanalček, ki povezuje sosednje celice
46
Naloga in lastnosti kanalčka
prenos snovi
odprtost je odvisna od konc. kalcija in pH
47
Kje najdemo presledkovne stike?
med srčnimi in gladkimimišicami celicah ter med živčnimi celicami
48
Kaksna je njihova vloga med embrionalnim razvojem
kontrola rasti in diferenciacija
49
Kaj so interdigitacije
zaporedna izbočenja in vbočenja dveh sosednjih celic
50
Kje jih najdemo
v ledvičnih cevkah (epitelij z intenzivnim prometom tekočin)
51
Katere so bazalne strukture
hemidezmosom, bazalna lamina, gube plazemske membrane, vezivne papile
52
Hemidezmosom
podoben dezmosomu, transmemb. proteini so integrini (od kalcija neodvisni)
53
Naloga plazemskih gub
povečajo prosto površino celic=olajšajo prenos ionov
54
Kaj najdemo med gubami
mitohondrije, ki dovajajo energijo za prehod ionov
55
Kaj je naloga vezivnih papil
ugrezajo se v epitelij in olajšajo difuzijo hranljivih snovi med žilami in vrhnimi epitelijskimi celicami=omogočajo prehrano
56
Kako se epiteliji obnavljajo
z mitotsko delitvijo nepoškodovanih celic
57
Kako se obnavlja večskladni epitelij
mitotično se delijo celice najglobjega bazalnega sklada
58
Kako se obnavlja enoskladen epitelij
Iz žleznih celic
59
Pomembna značilnost epitelijev
polarnost-prosta apikalna in bazalna površina
60
Kje vstopajo snovi iz kapilar
skozi bazalno površino; tam so lokalizirani tudi hormoni in nevrotransmitorji
61
Kako nastanejo žleze
1. nastanek epitelijskega brstiča se vgrezne v vezivo pod epitelijem
2. epitelijski pecelj prodira globje v vezivo
3. Celice, ki so prodrle najglobje se preoblikujejo v sekrecijske celice=>acinus
4. iz celic, ki se nahajajo višje nastanejo žlezna izvodila
62
Kaj so sposobne delati žlezne celice
sinteza in izločanje polipeptidne hormone, mucinogen, mleko, vodo, elektrolite
63
Kako so shranjene snovi, ki so se izločile
v obliki sekrecijskih (zimogenih) zrnc
64
Kako delimo žleze glede na smer izločanja
-žleze z notranjim izločanjem
-žleze z zunanjim izločanjem
65
Lastnost žlez z notranjim izločanjem (endokrine)
nimajo izvodila, izdelke izločujejo neposredno v kri/mezgo, da grejo do ciljnih organov
66
Lastnost žlez z zunanjim izločanjem (eksokrine)
imajo sekrecijski del, povezan s površino izvodila
67
Delitev eksokrinih žlez
-položaj/odnos z krovnim epitelijem
-št. žleznih zrnc
-kemična sestava
-način izločanja sekreta
-razvejanost
-oblika sekrecijskega dela
68
Delitev glede na položaj ali odnos s krovnim epitelijem
-endoepitelijske žleze(čašice) so razporejene med epitelijskimi celicami
-eksoepitelijske žleze(žlezne slinavke) imajo žlezna izvodila povezana s prosto površino
69
Delitev glede na število žleznih celic
-enocelične žleze so čašice v dihalni poti
-večcelične žleze imajo okoli žleznih delov ovojnico čvrstega veziva, ugraza se v parenhim in razdeli žlezo na režnje in režnjiče (npr. čeljustna, obušesna , solznica…)
70
Delitev glede na sestavo sekreta
mukozne, albuminozne, mešane
71
Kaj izločajo mukozne žleze? Kakšne so in kje jih najdemo?
izločajo mucinogen
čašice, majhne žleze slinavke v jeziku, trdnem in mehkem nebu, v žrelu in požiralniku in dvanajstniku (Brunerjeve žleze)
72
Kako se izločajo albuminozne žleze? Kaj je čista albuminozna tekočina?
s proteini in glikoproteini bogato vodeno tekočino
eksokrini del trebušne slinavke, obušesna slinavka in solznica
73
Kako so sestavljene mešane žleze? Primer?
iz seroznih in mukoznih sekrecijskih delov žlez
podjezična in podčeljusna slinavka, male žleze slinavke v ustni sluznici in sluznici nazofaeinksa ter v apeksu jezika
74
V katerih žlezah prevladujejo mukozni acinusi?
v albuminomukoznih žlezah
75
V katerih žlezah prevladujejo serozni acinusi?
v mukoalbuminomukoznih žlezah
76
Ali lahko pri nekaterih mešanih žlezah v istem acinusu najdemo mukozne in albuminozne celice?
Da
77
Kako so razporejene albuminozne celice?
Razporejene so okrog mukoznega dela žleze v obliki polmeseca (Ebner-Giannuzzijev polmesec)
78
Kako delimo žleze glede na načino izločanja sekreta?
merkokrine, apokrine, holokrine
79
Ali se pri merokrinih žlezah citoplazma obnavčja vidno? Kako poteka izločanje? Primeri.
Citoplazma se obnavlja nevidno.
Z eksocitozo.
obušesna slinavka, znojnice
80
Kater del citoplazme se izloči pri apokrini žleze? Primer.
Izloči se zgornji del citoplazme.
žleze dišavnice
81
Katera žleza je primer merkokrinega in apokrinega izločanja?
mlečna žleza
82
Kako poteka sekrecija pri holokrinih žlezah? Primer.
Secernirajoča celica odmre in se izloči.
žleza lojnica
83
Kako delimo žleze glede na razvejanost izvodila?
-enostavne (imajo eno nerazvejano izvodilo)
-sestavljene (razvejana izvodila)
84
Primeri enostavnih!
cevaste, zvite cevaste, razvejane cevaste, mešičkaste, razvejane mešičkaste
85
Primeri sestavljenih!
cevaste, mešičkaste, cevasto mešičkaste
86
Kako delimo žleze glede na obliko sekrecijskega deka žleze?
-cevaste
-mešičkaste
-cevasto mešičkaste
87
Kako ločimo tri velike žleze slinavke?
-obušesna slinavka
-podjezična slinavka
-podčeljustna slinavka
88
kaj se nahaja na površini žleze slinavke? Kako so sestavljene žleze slinavke? Kaj tvori sekrecijske dele?
ovojnica iz čvrstega tkiva, ki se ugreza v notranjost v obliki pretinov=>režnji, režnjiči
sestava:sekrecijski del+izvodilo
albuminozne in mukozne žlezne celice, nesekrecijske mioepitelijske celice
89
Kako so v mikroskopu vidne albuminozne celice?
piramidne oblike s široko bazo, ki leži na bazalni lamini, na površini so mikrovilusi
90
Kakšna je citoplazma in kaj vsebuje?
bazofilna, vsebuje centralno ležeče jedro
91
Kaj je vidno nad jedrom?
homogena, zimogena, sekretorna zrnca, bogata z ptialinom, GA, gER, mitohondriji
92
Kako so med seboj povezane albuminozne celice?
tesni stiki, zounula adherens, dezmosomi
93
Kaj oblikujejo albuminozne žleze?
acinuse
94
Kakšne oblike so mukozne celice?
izoprizmatične/visokoprizmatične, jedra ležijo on bazi celice
95
Kakšna je videti citoplazma mukozne celice?
svetla
96
Kaj oblikujejo mukozne celice?
mukozne tubule
97
Kaj vsebujejo mukozne celice in zakaj?
gliko proteine, za vlaženje in mazanje površin
98
Primerjava mukoznih inj albuminoznih celic
mukozne imajo manj mitohondrijev in gER, večji GA kot albuminozne celice
99
Kje najdemo bazalne mioepitelijske celice?
v vseh žlezah slinavkah v ustni votlini, v solzni žlezi, v dišavnicah, znojnicah in dojki
100
Kakšnega izvora so te celice?
epitelijskega
101
Kje se nahajajo?
med žleznimi celicami in bazalno membrano
102
Kakšne izrastke imajo in kaj oblikujejo?
dolge citoplazemske podaljške->oblikujejo košek->košaričaste celice
103
Kako so vidne v preparatu?
vidimo samo jedro
104
Kaj je v citoplazemskih izrastkih pod EM vidno?
filamenti iz aktina, tropomiozina, miozina, ki pomagajo pri praznjenu sekreta iz acinusa
105
Kako so mioepitelisjke celice med seboj in z drugimi celicami povezane?
z dezmosomi in presledkovnimi stiki
106
Kako razdelimo sistem izvodil žlez slinavk?
vstavki
slinjaki
prava izvodila
107
Kako ležijo?
vstavek in slinjak=>intralobularno
izvodilo=>v vezivnem tkivu-interlobularno
108
Kakšen epitelij ima vstavek? Kakšen je izgled?
ploščate/izoprizmatske
temnejši od okolišskega tkiva
109
Kakšen je epitelij slinjaka?
eozinofilen, visokoprizmatski
110
Kakšne so celice vidne v EM?
radialnoprogaste razdeljene okrog mitohondrijev
111
Kje najdemo slinjake?
v žlezi slinavki, ne pa v trebušni slinavki
112
Kakšen epitelij ima pravo izvodilo?
večskladni visokoprizmatski/večskladni izoprizmatski
113
Kakšna žleza je obušesna slinavka? Kaj vsebujejo albuminozne celice? Katera izvodila najdemo v njej?
-čista albuminozna žleza
-sekrecijska zrnca, bogata s proteini
-vstavki, slinjaki, prava izvodila
114
Kakšna žleza je podčeljustna slinavka? Tvorba. Kakšna so izvodila?
-mukoalbuminozna žleza
-90% serozni acinusi, 10% serozni polmeseci
-izvodila so kratki vstavki in dolgi slinjaki
115
Kakšna žleza je podjezična slinavka? Kakšna so izvodila?
-abuminomukozna žleza
-izvodila so vstavki in slinjaki
116
Koliko sline izločajo žleze slinavke dnevno? Kakšno vlogo ima slina? Sestava.
700-1100ml/dan
prebavna, mehanična in imunska vloga
99% voda, 1% organskih snovi (ptialin IgA, lizocim, lakoferin, encim kalikrein, mukus, fosfat)
