Evropa - uvod Flashcards
(153 cards)
1
Q
S katero celino je združena Evropa in kaj tvorita?
A
Združena je z Azijo, tvorita Evrazijo, največjo celino sveta.
2
Q
Kakšna je meja na S, Z in J?
A
Jasna, Evropo omejuje morje.
3
Q
Kako poteka meja med Evropo in Azijo?
A
gorovje Ural
reka Ural
Kaspijsko jezero
Kumo-Maniško podolje
Azovsko morje
Črno morje
Bospor
Dardanele
4
Q
Kaj je povzročilo priseljevanje ljudi?
A
Večetičnost, večkulturne skupnosti.
5
Q
Delitev Evrope
A
Srednja, Južna, Severna, Zahodna, Vzhodna in Jugovzhodna Evropa.
6
Q
Po kakšni delitvi še delimo Evropo?
A
Po blokovski delitvi.
7
Q
Kako delimo Evropo po blokovski delitvi?
A
Na kapitalistični zahodni blok in socialistični vzhodni blok.
8
Q
Zakaj in kdaj je bila odpravljena blokovska delitev?
A
Zaradi padca berlinskega zidu in odprave železne zavese leta 1990.
9
Q
Kaj je razlika med ploščami in ščiti?
A
Plošče imajo sedimentne kamnine pod, ščiti pa na površju.
10
Q
Katere tipe obal ločimo?
A
Fjordski, riaški, dalmatinski, estuarijski / lijaksti, lagunski, deltasti
11
Q
Kaj je značilno za fjordski tip obale?
A
Visok tip, potopljene ledeniške doline, plovnost
12
Q
Kje najdemo fjordski tip obale?
A
Norveška, Severna Škotska
13
Q
Kaj je značilno za riaški tip obale?
A
Potopljena ustja rečnih dolin, prečno na slemenitev
14
Q
Kje najdemo riaški tip obale?
A
SZ Španija, Irska, Slovenija
15
Q
Kaj je značilno za dalmatinski tip obale?
A
Vzporedno s slemenitvijo, podolgovati otoki
16
Q
Kje najdemo dalmatinski tip obale?
A
Hrvaška
17
Q
Kaj je značilno za estuarijski / lijakasti tip obale?
A
Ustja rečnih dolin, pristanišča
18
Q
Kje najdemo estuarijski / lijakasti tip obale?
A
Temza, Laba
19
Q
Kaj je značilno za lagunski tip obale?
A
So zaprta plitva morja
20
Q
Kje najdemo lagunski tip obale?
A
Obale Baltskega morja, Italija (Benetke)
21
Q
Kaj je značilno za deltasti tip obale?
A
Izliv reke v morje v večih krakih
22
Q
Kje najdemo deltasti tip obale?
A
Ren, Donava, Soča
23
Q
Kako delimo Evropo v tektonskem pogledu?
A
Na najstarejši (predkambrijski) del, Paleoevropo, Mezoevropo in Neoevropo.
24
Q
Kaj je značilno za predkambrijski del Evrope?
A
Je tektonsko neaktiven.
25
Katera orogeneza je značilna za Paleoevropo?
Kaledonska.
26
Katera orogeneza je značilna za Mezoevropo?
Hercinska.
27
Katera orogeneza je značilna za Neoevropo?
Alpidska.
28
Katere enote spadajo pod predkambrijski del?
Baltski ščit, Ruska plošča.
29
Katere enote spadajo pod Paleoevropo?
Skandinavsko gorstvo, Kambrijsko gorstvo, Penini in Škotsko višavje.
30
Katere enote spadajo pod Mezoevropo?
Nemško sredogorje, češko sredogorje, Ardeni, Vogezi, Pariška kotlina in Ural.
31
Katere enote spadajo pod Neoevropo?
Pireneji, Alpe, Apenini, Karpati, Dinarsko gorstvo in Nemško-poljsko nižavje.
32
Kje so nahajališča črnega premoga?
V kaledonskih in hercinskih gorstvih.
33
Kje so nahajališča rjavega premoga?
Na območju evropske populacijske osi.
34
Kje so nahajališča nafte in zemeljskega plina?
V plitvih in robnih morjih (Severno morje).
35
Katera vremenotvorna središča poznamo v Evropi?
Islandski minimum, azorski maksimum in sibirski maksimum.
36
Kakšno vreme prinaša islandski minimum?
Slabo vreme s padavinami.
37
Kdaj in kje vpliva na vreme islandski minimum?
Poleti na severnem delu, pozimi v Sredozemlju.
38
Kakšno vreme prinaša azorski maksimum?
Vroče in suho.
39
Kdaj in kje vpliva na vreme azorski maksimum?
Poleti na južnem delu.
40
Kakšno vreme prinaša sibirski maksimum?
Mrzlo in lepo.
41
Kdaj in kje vpliva na vreme sibirski maksimum?
Pozimi na celinskem delu.
42
Dejavniki, ki vplivajo na podnebje
Vremenska središča
Geografska širina
Severnoatlantski tok
Razporeditev kopnega in morja
Relief
43
Kako geografska širina vpliva na podnebje?
Evropa se razteza od 35. do 70. vzporednika.
44
Kako Severnoatlantski tok vpliva na podnebje?
Z blažilnim vplivom omogoča življenje tudi daleč na severu.
45
Kako razporeditev kopnega in morja vpliva na podnebje?
Velik vpliv ima na zahodu, zračne mase iz Atlantika prodirajo tudi v notranjost.
46
Kako relief vpliva na podnebje?
V gorah so nizke temperature, priveterne strani so namočene.
47
Kako je z naravnim rastlinstvom v Evropi?
Večinoma ga je človek že uničil ali nadomestil s kulturnim rastlinstvom.
48
Kako imenujemo človeško spremenjeno prst?
Antropogena prst.
49
Katere podnebne pasove ločimo?
Subtropski, zmerno topli in subpolarni pas.
50
Katera podnebja spadajo v subtropski pas?
Sredozemsko podnebje
51
Katera območja imajo sredozemsko podnebje?
Obale Sredozemskega morja.
52
Kakšno rastlinstvo je značilno za sredozemsko podnebje?
Sredozemsko rastlinstvo (makija, sredozemski gozdovi)
53
Katera podnebja spadajo v zmerno topli pas?
Oceansko, kontinentalno vlažno, kontinentalno suho in polsuho ter zmerno hladno podnebje.
54
Katera območja imajo oceansko podnebje?
Zahodna Evropa
55
Kakšno rastlinstvo je značilno za oceansko podnebje?
Listnati gozdovi.
56
Kakšen je klimogram sredozemskega podnebja?
Najvišje temperature so poleti, ko je tudi najmanj padavin. Količina padavin je zmerna.
57
Kakšen je klimogram oceanskega podnebja?
Temperature so najvišje poleti (do 20*C), padavin je čez celo leto enakomerno.
58
Katera območja imajo kontinentalno vlažno podnebje?
Srednja in Vzhodna Evropa.
59
Kakšno rastlinstvo je značilno za kontinentalno vlažno podnebje?
Listnati in mešani gozdovi.
60
Kakšen je klimogram kontinentalno vlažnega podnebja?
Temperature so odvisne od geografske širine, najvišje so poleti. Padavin je čez celo leto enakomerno.
61
Katera območja imajo kontinentalno polsuho in suho podnebje?
Južni del Vzhodne Evrope.
62
Kakšno rastlinstvo je značilno za kontinentalno polsuho in suho podnebje?
Stepsko rastlinstvo.
63
Kakšen je klimogram kontinentalno polsuhega in suhega podnebja?
Temperature so najvišje poleti, padavin je malo in enakomerno čez celo leto.
64
Katera območja imajo zmerno hladno podnebje?
Skandinavija, sever Rusije.
65
Kakšno rastlinstvo je značilno za zmerno hladno podnebje?
Severni iglasti gozd (tajga).
66
Kakšen je klimogram zmerno hladnega podnebja?
Padavine se gibljejo od -10 pozimi do 15 poleti. Padavin je sorazmerno malo, nekaj več poleti.
67
Katera podnebja so v subpolarnem pasu?
Tundrsko in gorsko podnebje.
68
Katera območja imajo tundrsko podnebje?
Skrajni sever Skandinavije in Rusije.
69
Kakšno rastlinstvo je značilno za tundrsko podnebje?
Tundrsko rastlinstvo.
70
Kakšen je klimogram tundrskega podnebja?
Temperature poleti sežejo do 10*C, padavin je enako skozi celo leto.
71
Kakšen je klimogram gorskega podnebja?
Temperature so nizke, najvišje poleti, padavin je veliko skozi celo leto.
72
Kakšen je pomen rek?
Plovba v notranjost in hidrogenetska izraba.
73
Kaj želijo države storiti z manjšinami?
Želijo jih asimilirati.
74
Kako se manjšine upirajo asimilaciji?
Z avtonomističnimi in separističnimi gibanji.
75
Kako ločimo jezike po izvoru?
Indoevropski in neindoevropski jeziki.
76
Katere tri jezikovne skupine prevladujejo v Evropi?
Slovenski, germanski in romanski jeziki.
77
Kateri jeziki spadajo med indoevropske jezike?
Slovanski, romanski, germanski, keltski, baltski ter grščina in albanščina.
78
Kateri jeziki spadajo med slovanske?
Jeziki nekdanje Jugoslavije, bulgarščina, slovaščina, češčina, poljščina, ruščina.
79
Kateri jeziki spadajo med germanske?
Nemščina, nizozemščina, angleščina, švedščina, norveščina, islandščina.
80
Kateri jeziki spadajo med romanske?
Španščina, portugalščina, italijanščina, francoščina, romunščina.
81
Kako si sledijo vere po razširjenosti?
Krščanstvo, islam, judizem, hinduizem in budizem.
82
Kako ločimo krščanstvo?
Na katoličane, pravoslavce in protestante.
83
Kako države preprečujejo separacijo manjšin?
S široko avtonomijo manjšin.
84
Kje so bili poskusi preprečevanja separacij manjšin neuspešni?
Na Severnem Irskem in v Kataloniji.
85
Kako imenujemo večja priseljevanja?
Migracijski ali selitveni tokovi.
86
Kako imenujemo razliko med številom priseljenih in številom odseljenih oseb?
Migracijski ali selitveni saldo.
87
Kakšni so pogosto vzroki za selitve?
Ekonomski in politični.
88
Kako ločimo selitve glede na stopnjo prisile?
Prostovoljne in prisilne selitve.
89
Kdo so begunci?
Ljudje, ki zapustijo svojo državo zaradi vojn, preganjanja ali kakšne druge prisile.
90
Kdo so azilanti?
Ljudje, ki v drugi državi zaprosijo za mednarodno zaščito (azil).
91
Zakaj je prišlo do selitev po drugi svetovni vojni?
Zaradi političnih razlogov: spremenile so se meje po Sovjetsko Zvezo, Nemci so bežali na zahod
92
Kako si sledijo tri obdobja priseljevanja?
1. priseljevanje v stare države priseljevanja
2. priseljevanje žen in otrok delavcev
3. priseljevanje v države Južne Evrope
93
Katere so stare države priseljevanja?
Nemčija, Francija, Velika Britanija...
94
Zakaj so se v drugem obdobju selili le žene in otroci?
Ker je prišlo po naftni krizi 1973 do poostritve, združevali so le še družine.
95
V katere države so se priseljevali v tretjem obdobju?
V Italijo, Grčijo, Španijo in Portugalsko.
96
Katerih pet oblik priseljevanja ločimo?
1. begunci in azilanti
2. ilegalni ekonomski priseljenci
3. legalni migranti znotraj EU
4. visokokvalificirani migranti
5. premožni upokojenci in delovno zmožni prebivalci
97
Katera dva večja vala beguncev sta se zgodila v Evropi?
Beg pred vojno na območju nekdanje Jugoslavije (1992) in evropska begunska kriza (2015).
98
Kako so rešili evropsko begunsko krizo?
Z evropsko-turškim begunskim dogovorom.
99
Zakaj se selijo ilegalni ekonomski migranti?
Želijo si boljšega poklica, življenja.
100
Glavne smeri migracij
Zahodna afriška pot
Zahodna sredozemska pot
Osrednja sredozemska pot
Vzhodna sredozemska pot
Zahodna balkanska pot
101
Kaj so podpisale nekatere članice EU v želji reševanja problema z migranti?
Schengenski sporazum.
102
Kaj je Schengenski sporazum?
Restriktivna politika glede priseljevanja.
103
Kako se selijo legalni migranti znotraj EU?
Iz baltskih držav in Poljske v Veliko Britanijo ter iz Romunije in Bolgarije v Južno Evropo.
104
Zakaj se selijo visokokvalificirani migranti?
Ker jih zaposlujejo multinacionale družbe.
105
Kam se selijo premožni upokojenci in delovno zmožni prebivalci?
Iz hladnih predelov v tople.
106
Kaj je močno vplivalo na razporeditev prebivalstva?
Lega v zmerno toplem pasu, vpliv Atlantskega oceana in pestro zgodovinsko dogajanje.
107
Katera območja so najbolj naseljena?
Evropska populacijska os, Padska in Panonska nižina ter obale Južne Evrope.
108
Kje je evropska populacijska os in zakaj je tu največja poselitev?
Ob 50. vzporedniku zaradi nahajališč rude in premoga.
109
Kaj je litoralizacija?
Preseljevanje prebivalstva in gospodarstva iz notranjosti na obale.
110
Kako delimo območja glede na poseljenost?
Na osrednja ali centralna in robna ali periferna.
111
Kaj je najpomembnejše osrednje območje v Evropi?
Modra banana.
112
Kje je območje modre banane?
Od JV Anglije do Severne Italije.
113
Kaj je značilno za območje modre banane?
- velika gospodarska moč
- razvito in gosto prometno omrežje
- nove industrijske panoge
- visoki dohodki
- nizka stopnja brezposelnosti
- velike možnosti za izobraževanje
114
Katero območje poleg modre banane je še centralno?
Sončni pas.
115
Kje je območje Sončnega pasu?
Od SV Španije do Severne Italije.
116
Kaj je značilno za območje sončnega pasu?
- prijetno podnebje
- visoka gospodarska razvitost
- razvita univerzitetna središča
- dobre prometne povezave
117
Kje so najboljše naravne možnosti za kmetijstvo?
Na območjih oceanskega in kontinentalno vlažnega podnebja.
118
Kje so najslabše naravne možnosti za kmetijstvo?
Na območjih višjih gorstev in hladnega severa.
119
Kako je z deležem zaposlenih v kmetijstvu v primerjavi s preteklostjo in kakšna je pridelava?
Delež zaposlenih se je precej zmanjšal, pridelava je ostala enaka.
120
Katere države imajo najuspešnejše kmetijstvo?
Francija, Nizozemska, Danska.
121
Kako se je povečala intenzivnost kmetijstva?
Z uporabo mehanizacije, umetnih gnojil in kemičnih zaščitnih sredstev.
122
Kakšno je kmetijstvo danes?
Specializirano, prielavo so prevzele večje kmetije.
123
Katere države imajo največjo pridelavo?
Francija, Italija, Nemčija, Španija, Rusija.
124
V kakšno skupnost so se povezale države?
Evropsko gospodarsko skupnost.
125
Kaj so sprejeli v EGS in kdaj?
Skupno kmetijsko politiko leta 1962.
126
Kaj sta bila sprva cilja skupne kmetijske politike?
Zagotovitev hrane prebivalcem po dostopnih cenah ter dostojen življenjski standard kmetov.
127
Kaj je nadomestilo zagotavljanje dostojnega življenjskega standarda kmetom in zakaj?
Neposredna plačila zaradi presežkov v pridelavi.
128
Kaj so še kasneje postali cilji skupne kmetijske politike?
Okolju prijazno kmetovanje in trajnostni razvoj podeželja.
129
Kaj je bil glavni vir energije do petdesetih let 20. stoletja?
Premog.
130
Kaj je glavni vir energije po petdesetih let 20. stoletja?
Nafta.
131
Kje so nahajališča nafte?
V Rusiji in na Severnem morju.
132
Za kolikšni delež zadošča lastna proizvodnja EU?
Za manj kot polovico.
133
Iz katerih držav EU uvaža največ energije?
Iz Rusije in Norveške.
134
Kako si sledijo viri energije lastne proizvodnje EU?
Obnovljivi viri energije
Jedrska energija
Trdna goriva
Zemeljski plin
Surova nafta
135
Kako si sledijo uvoženi viri energije?
Nafta in naftni proizvodi
Zemeljski plin
Trdna goriva
Energija iz obnovljivih virov
Jedrska energija
136
Zakaj je evropsko okolje degradirano?
Zaradi goste poselitve ter velike industrijske in kmetijske produkcije.
137
Kaj so glavni viri onesnaževnja?
Industrija, rudarstvo, kmetijstvo, promet, naselja, množični turizem.
138
S katerimi onesnaževali je najbolj onesnažena voda?
Z industrijskimi in komunalnimi odpadki ter kemičnimi snovmi.
139
Kakšni so ukrepi za čistejšo vodo?
Čistilne naprave in nove tehnologije.
140
Kaj še pomembno vpliva na onesnaženost vode?
Razlitja nafte.
141
Najbolj zaradi česa je zrak onesnažen?
Zaradi uporabe fosilnih goriv.
142
Kakšni so ukrepi za čistejši zrak?
Zapiranje obratov okolju neprijazne industrije, zmanjšanje emisij CO2 in toplogrednih plinov.
143
Kje so najbolj problematične emisije CO2?
Na območju črnega trikotnika.
144
Katere snovi so najbolj problematične za zrak?
Drobni delci, dušikovi oksidi in prizemni ozon.
145
Kako veter vpliva na onesnaženost zraka?
Raznaša onesnaževala in povzroča kisel dež.
146
Katere so najbolj onesnažene države?
Poljska (kurjenje premoga), Italija (industrija, promet) in Bolgarija.
147
Kje je najgostejše prometno omrežje?
Na območju modre banane.
148
Katere države imajo najgostejše omrežje avtocest?
Države Beneluksa, Nemčija in Francija.
149
Kdaj so se povečali prometni tokovi?
Po razpadu blokovske delitve.
150
Kje se je najbolj posodobil železniški promet?
Na zahodu.
151
Kaj je bila revolucionarna inovacija na področju železniškega prometa?
Hitri vlak (Francija).
152
Kam so usmerjeni železniški turistični toki?
1. proti Sredozemlju
2. proti Alpam
3. proti velikim prestolnicam in kulturnim biserom
153
Katera država beleži največ turističnih prihodov?
Francija.
