evropska_predavanja Flashcards
(125 cards)
Prva svetovna vojna
- Prva svetovna vojna (28. julij 1914 – 11. november 1918) je bila prvi globalni konflikt, ki je vključeval 28 držav in zajel vse večje imperije, vključno z Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Osmanskim cesarstvom, Francijo, Veliko Britanijo in Rusijo.
- Glavni razlogi za vojno so bili kompleksni, pri čemer zgodovinopisje še danes ponuja različne interpretacije.
- izjemno krvava, saj je zahtevala približno 9,5 milijona življenj
- Glavna razlika med prvo in drugo svetovno vojno je bila v ideološki naravi konflikta – medtem ko je druga svetovna vojna imela izrazite ideološke dimenzije (nacizem, fašizem, komunizem
Vzroki za vojno 1
- Imperializem: Rivalstvo med evropskimi imperiji, zlasti med Veliko Britanijo, Nemčijo in Francijo.
- Kolonializem: Boj za nadzor nad kolonijami v Afriki, Aziji in Srednjem vzhodu.
- Nacionalizem: Poudarjanje nacionalnih interesov, še posebej v Nemčiji, Srbiji in Italiji.
- Militarizem: Oboroževalna tekma, predvsem med Nemčijo in Veliko Britanijo.
- Politična nestabilnost: Slabitve imperijev in vse večji vpliv političnih kriz.
Vzroki za vojno 2
- Boj za gospodarsko prevlado: Nemčija in Velika Britanija tekmujeta v industrijski in gospodarski moči.
- Sistem zavezništev: Oblikovanje dveh blokov – centralnih sil in antante, ki sta bila pripravljena na vojno.
- Tajna diplomacija: Dogovori med državami, ki so prispevali k nezaupanju in širjenju konflikta.
- Vloga propagande: Mobilizacija javnega mnenja za podporo vojni.
- Nepremišljene politične odločitve: Slabe ocene politikov in generala, ki so prispevale k eskalaciji vojne.
Centralne sile (Trohozveza)
- Nemčija in Avstro-Ogrska (zavezništvo od 1879).
- Italija (se pridruži leta 1882, vendar ostane nevtralna do 1915).
Čeprav je šlo za močno vojaško zvezo, so bili interesi držav v Trohozvezi različni in ne vedno usklajeni. Pogodbo so obnavljali 1887, 1891, 1902 in 1912.
Antanta (Trojna antanta)
- Velika Britanija in njene kolonije.
- Francija in njene kolonije.
- Rusija (se pridruži leta 1907).
Zavezniki so želeli predvsem omejevanje nemškega vpliva, saj je Nemčija postajala vse močnejša gospodarska in vojaška sila.
Balkanske vojne (1912–1913) in šibkost Osmanskega cesarstva
- Prva balkanska vojna (1912–1913): Zveza balkanskih držav premaga Osmansko cesarstvo.
- Druga balkanska vojna (1913): Bolgarija je poražena, Srbija pa okrepi svoj položaj.
Srbija se okrepi in postane tesna zaveznica Rusije, kar zaskrbi Avstro-Ogrsko.
povod vojna
- Gavrilo Princip, član organizacije Mlada Bosna, ubije avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda.
- Avstro-Ogrska za atentat obtoži Srbijo in ji postavi ultimat s strogo določenimi pogoji, ki jih Srbija ne more sprejeti.
- julij 1914: Avstro-Ogrska napove vojno Srbiji
Aktivacija evropskega sistema zavezništev
- avgust 1914: Nemčija napove vojno Rusiji.
- avgust 1914: Nemčija napove vojno Franciji.
- avgust 1914: Nemčija napade nevtralno Belgijo, kar sproži vstop Velike Britanije v vojno.
- avgust 1914: Avstro-Ogrska napove vojno Rusiji, Srbija pa Nemčiji.
- avgust 1914: Velika Britanija in Francija napovesta vojno Avstro-Ogrski.
- avgust 1914: Japonska vstopi v vojno na strani antante.
- oktober 1914: Osmansko cesarstvo vstopi v vojno na strani centralnih sil.
Italija in Londonski memorandum (1915)
- avgust 1914: Italija razglasi nevtralnost.
- Kljub temu se začne tajno pogajati z obema stranema – centralne sile ji ponujajo malo, zavezniki pa več.
- april 1915: Italija podpiše tajni Londonski memorandum, s katerim se zaveže, da bo vstopila v vojno na strani antante.
Ključne določbe Londonskega memoranduma
- Italija dobi: Južno Tirolsko, Primorsko, Istro, Dalmacijo, dele Osmanskega cesarstva in kolonialne nagrade.
- Reka pripada bodoči Jugoslaviji, a jo Italija pozneje zahteva.
- Vatikan je izključen iz mirovnih pogajanj.
- VB Italiji omogoči posojilo 50 milijonov funtov.
- Sporazum je tajen, italijanska javnost ni seznanjena z njegovo vsebino
Posledice podpisa londonskega memoranduma
- Maj 1915: Italija napove vojno Avstro-Ogrski in se pridruži antanti.
- Londonski memorandum dolgoročno povzroči napetosti med Italijo in Kraljevino SHS (Jugoslavijo), zlasti glede Dalmacije in Reke.
- Memorandum je bil tajen, kar pomeni, da italijanska javnost ni vedela, zakaj je Italija sploh vstopila v vojno.
- V arhivih so dokumenti shranjeni ločeno, kar kaže na občutljivost dogovora.
Kaj NI v Londonskem memorandumu 1915
- Mejne črte niso bile natančno določene.
- To se je pokazalo kot velik problem v kasnejših sporih in pogajanjih.
- Mejna vprašanja so bila dokončno urejena šele leta 1975 (Osimski sporazumi) in potrjena 1992.
- Čeprav so Italijani po vojni Reko želeli, v memorandumu ni bila vključena v italijanske pridobitve.
- Reka je imela pomembno strateško, zato so bile odločitve okoli tega mesta posebej občutljive.
- Kljub temu je Italija po vojni vseeno zasedla Reko in povzročila mednarodni spor.
- Člen 5 memoranduma predvideva, da bo del obale dodeljen Hrvaški, Srbiji in Črni gori, vendar ni precizirano, katera območja točno.
- V celotnem dokumentu ni nobene omembe Slovenije.
- To pomeni, da se pri določanju meja sploh ni upoštevalo slovenskih ozemelj.
- Nič ne govori o zaščiti narodnih, jezikovnih in kulturnih manjšin, ki bi jih priključitev določenih ozemelj k Italiji ali drugim državam neizogibno ustvarila.
- Področje Balkana je bilo etnično izjemno mešano, kar je kasneje povzročilo hude konflikte.
- Pred vojno je bil to skupni dom Avstro-Ogrskega cesarstva, po vojni pa je prišlo do prisilne italijanizacije in diskriminacije manjšin.
Italija neskladnost italijanskega memoranduma
- maj 1915: Italija napove vojno Avstro-Ogrski.
- avgust 1916: Italija šele takrat napove vojno Nemčiji, čeprav bi morala že prej.
- Po vojni se Italija pritožuje, da ji zavezniki niso izpolnili vseh obljub, čeprav tudi sama ni spoštovala vseh dogovorov.
- To postane argument italijanskega fašizma – Benito Mussolini uporabi idejo “pohabljene zmage”, kar vodi do italijanskega napada na Jugoslavijo aprila 1941.
- Italija je bila po vojni obravnavana kot zmagovalka, kar ji je dalo prednost na mirovnih konferencah.
- Kljub temu ni dobila vseh ozemelj, ki jih je želela, kar je povzročilo občutek izdanosti in frustracije.
Reprezalije in italijanizacija
- Italijani so izvajali prisilno italijanizacijo na zasedenih ozemljih.
- Slovenci in Hrvati, ki so služili v avstro-ogrski vojski, so bili zadržani v italijanskih taboriščih zaradi domnevnega “komunističnega vpliva” iz ruskega ujetništva.
- Ocenjuje se, da je bilo okoli 35.000 vojnih ujetnikov podvrženih represiji.
Delna implementacija memoranduma in italija
- Italija ni dobila vsega, kar ji je bilo obljubljeno.
- Nastane mit o “pohabljeni zmagi”, kar postane pomemben del italijanske propagande.
- Frustracije zaradi “izgubljenih ozemelj” so eden od ključnih razlogov za italijanski revizionizem v obdobju fašizma.
Propagandna vojna in britanski vpliv italija jugoslavija
- Britanci so po vojni želeli omejiti italijanske ozemeljske pridobitve, saj so podpirali idejo Jugoslavije.
- Nekateri vplivni britanski intelektualci in novinarji (Wickham Steed, Robert Seton-Watson, Arthur Evans) so podpirali jugoslovansko vprašanje.
- Zavezniki so sprva mislili, da bo Avstro-Ogrska preživela vojno, a proti koncu vojne začnejo podpirati razpad monarhije in ustanovitev Jugoslavije.
Italijanska vojaška zasedba dodatnih ozemelj
- Leta 1918 italijanske čete zasedejo še več ozemelj, kot jim je bilo obljubljeno.
- Italijani so želeli vojaško zaščititi svoja pridobljena ozemlja, vendar to povzroči ostre reakcije Jugoslovanov.
- Mentaliteta italijanskih oblasti: “Naša civilizacija je boljša od drugih, zato bomo mi znali stvari urediti.”
- Takšno razmišljanje ni bilo omejeno samo na Italijo – podobno so razmišljali tudi Francozi in Britanci, ki so videli svojo kolonialno politiko kot “prinašanje civilizacije”.
Kasnejše priznanje britanske diplomacije, da je memorandum napaka
- Šele po vojni britanski diplomati priznajo, da je bil Londonski memorandum slab dogovor.
- Nikoli ni bil javno objavljen – tudi ko so se pokazale njegove posledice, ni bil razkrit širši javnosti.
- To se kasneje primerja z Münchenskim sporazumom iz leta 1938, kjer so velike sile prav tako odločale o ozemljih tretjih držav.
Osmansko cesarstvo
- Osmansko cesarstvo je bilo v težavah zaradi prejšnjih vojn (1911-1913).
- avgust 1914: Tajni nemško-osmanski dogovor – Osmanom ni bilo v interesu vstopiti v vojno, vendar jih Nemčija prisili.
Bolgarija
- avgust 1914: Tajni dogovor o medsebojni pomoči s centralnimi silami.
- september 1915: Bolgarija podpiše tri sporazume s centralnimi silami.
- oktober 1915: Bolgarija napove vojno Srbiji.
Romunija
- avgust 1916: Romunija podpiše pakt z zavezniki v Bukarešti.
Grčija
- Kljub formalni nevtralnosti so na njenem ozemlju potekale vojne operacije.
- Junij 1917: Grčija vstopi v vojno na strani zaveznikov
Sistem zavezništev
- Centralne sile:
o Nemčija + Avstro-Ogrska (1879)
o Italija (1882, vendar ostane nevtralna in kasneje prestopi k Antanti)
o Osmansko cesarstvo in Bolgarija (1914–1915)
- Centralne sile:
- Antanta:
o Velika Britanija + Francija + Rusija (1907)
o Kasneje se pridružijo Italija (1915), Japonska (1914), Romunija (1916), ZDA (1917) in Grčija (1917).
3.1. Glavne fronte
- Zahodna fronta (Francija, Belgija)
- Vzhodna fronta (Nemčija, Avstro-Ogrska, Rusija)
- Balkanska fronta (Srbija, Bolgarija, Grčija)
- Italijanska fronta (Avstro-Ogrska, Italija)
- Bližnjevzhodna fronta (Osmansko cesarstvo, Velika Britanija)
- Kolonialna vojna (Nemške kolonije proti zaveznikom)
- Pomorska vojna (Atlantski ocean, Severno in Sredozemsko morje)
- Zračna vojna (prvič uporabljena letala za bombardiranje in izvidovanje)
- Zahodna fronta (Francija, Belgija)