fuknla sm une uprašanja u ai Flashcards
(124 cards)
1
Q
Intrapersonalno komuniciranje je oznaka za:
A
komuniciranje s samim seboj
2
Q
Redundanca (nadmerje) povečuje:
A
poveča gotovost razumevanja sporočila
3
Q
Kaj proučuje semiologija?
A
znake, kode in mite
4
Q
Po semiotičnih teoretskih pristopih je komuniciranje definirano kot:
A
proces ustvarjanja in izmenjave pomenov s pomočjo znakov.
5
Q
Parajezikovni znaki so:
A
neverbalno komuniciranje, ki spremlja verbalno izražanje
6
Q
kateri so primeri parajezika?
A
Ton glasu
Glasnost
Hitrost govora
Pavze
Intonacija
7
Q
Slengovska govorica spada v:
A
spodnji/neformalni jezikovni register
8
Q
Šum je:
A
vsaka motnja v komunikacijskem procesu, ki lahko ovira prenos ali razumevanje sporočila. Lahko je fizičen (npr. hrup v ozadju), psihološki (npr. raztresenost) ali semantičen (npr. nerazumevanje pomena besed).
9
Q
Kaj je šum v komunikacijskem procesu?
A
sporočilo, ki zmoti komunikacijsko razumevanje med komunikatorjema
10
Q
Dekodiranje je proces v komuniciranju, kjer:
A
prejemnik razkodira pomen/vsebino iz znakovnega sporočila
11
Q
Katere so kategorije komunciranja?
A
Verbalno komuniciranje – uporaba besed (govorjeno ali pisano).
Neverbalno komuniciranje – uporaba telesnih izrazov, geste, mimike, posturalnih in parajezikovnih znakov.
Elektronsko komuniciranje – uporaba tehnologije za prenos sporočil (npr. telefon, e-pošta, družbena omrežja).
Medijsko komuniciranje – komuniciranje preko različnih medijev (npr. televizija, radio, tisk).
Zunanje komuniciranje – komuniciranje z javnostjo ali z zunanjimi skupinami (npr. podjetja z mediji).
12
Q
Za neverbalno komuniciranje velja, da:
A
ga prav tako kot verbalno vodijo konvencije,
ne uporablja besed, temveč se prenaša skozi telesno govorico, gestikulacijo, mimiko, kontakt z očmi, držo in parajezikovne znake
13
Q
Kateri so primeri neverbalnega komuniciranja?
A
Mimika obraz
Gestikulacija
Kontakt z očmi
Telesna drža
Proxemika (osebni prostor)
Parajezikovni znaki
14
Q
Komunikacijski kod oz. koda komuniciranja je:
A
skupen sistem simbolov in pravil, ki omogočata prenos in razumevanje sporočil med pošiljateljem in prejemnikom.
15
Q
Med elemente linearnega modela komuniciranja v opisovanju komunikacijskega procesa sodi:
A
Pošiljatelj
Sporočilo
Kanal
Prejemnik
Šum
16
Q
DeFleur v svojem modelu ugotavlja, da v tržnem (komercialnem) sistemu množičnih medijev prevladujejo:
A
ekonomski interesi in določanje vsebine glede na ciljno publiko. To pomeni, da se vsebina prilagaja potrebam trga, da bi dosegla čim širšo publiko in povečala dobiček.
17
Q
V DeFleurovem tržnem modelu je notranji pogoj ohranjanja medijev:
A
finančni pogoj uspešnega poslovanja (dnar ubistvi)
18
Q
V DeFleurovem modelu je zunanji pogoj ohranjanja množičnih medijev:
A
upoštevanje zunanjih družbenih in kulturnih pogojev
19
Q
kateri so osrednji elementi DeFleurov modela množičnih medijev?
A
- Komercialni interes
- Občinstvo
- Družbena podpora
- Ekonomski pogoj
- Zunanja okolja
20
Q
V ABX modelu Horace Newcomb predstavi situacijo, v kateri sta udeleženca A in B prisiljena komunicirati:
A
da bi A prek Bja lahko objavil novico X
21
Q
Jakobsonova referencialna funkcija se nanaša na:
A
usmeritev na resničnost pri komuniciranju o dogodkih v objektivnem svetu
22
Q
Jakobson uporabi politični slogan »I like Ike« za prikaz:
A
emotivne oz. ekspresivne funkcije
23
Q
Poetska oz. estetska funkcija po Romanu Jakobsonu kaže, da:
A
je sporočilo poetično prijetno
24
Q
Jakobsonova metajezikovna funkcija se nanaša na:
A
identificiranje oz. razlago uporabljene kode
25
Zgodnji model medijskih učinkov imenovan model »dražljaj-odziv« ugotavlja, da:
imajo mediji neposredni močan učinek na pasivna občinstva
26
Festingerjev pojem kognitivne disonance pomeni:
neusklajenost različnih spoznanj in prepričanj v posameznikovi duševnosti ( psihološki občutek nelagodja, ki nastane, ko ima oseba dve nasprotujoči si prepričanji, stališči ali dejanjih.)
27
Obstoj kognitivne disonance povzroča pritiske v smeri:
večje usklajenosti različnih spoznanj in prepričanj posameznika
28
Klapper (teorija minimalnih učinkov) je med posredujočimi dejavniki navedel:
selektivne procese, družbene in psihološke dejavnike, kot so prej obstoječa stališča, skupinski vplivi, in osebna prepričanja.
29
Klapper (teorija minimalnih učinkov) je med možnimi učinki medijev navedel:
okrepitev ali stalnost mnenja, saj mediji večinoma potrjujejo obstoječa prepričanja in ne spreminjajo bistveno prepričanj posameznikov.
30
George Gerbner (kultivacijska teorija) je razvil teorijo, da so ljudje, ki gledajo nasilne vsebine na TV:
bolj podvrženi temu, da verjamejo, da je tudi svet nasilen (kultivacija)
31
Model agenda setting (prednostno tematiziranje) pravi, da:
množični mediji določajo teme, ki jih občinstvo zaznava kot pomembne
32
Teorija prednostnega tematiziranja (agenda-setting) govori o tem, kako:
mediji določajo, o čem naj mislimo
33
Označevalec za Saussuerja pomeni:
fizično podobo besede
34
Označenec za Saussureja pomeni:
mentalno podobo ali pomen
35
Vsebino oz. pomen znaka Saussure imenuje z izrazom:
označenec
36
Saussurjev model znaka se sestoji iz:
označevalca in označenca
37
Habermas v okviru modernega modela »liberalne javnosti« opredeli javno komuniciranje kot:
racionalno javno razpravljanje o pomembnih javnih zadevah
38
Javnost kot sfera javnega komuniciranja se v okviru Habermasovega modela »liberalne javnosti« vmešča:
med civilno družbo in državo
39
Habermas je definiral »reprezentativno javnost« kot:
prostor, v katerem javno mnenje oblikujejo predvsem elita, politične institucije in uradni predstavniki, ki delujejo v imenu širše družbe.
40
Habermasov model »liberalne javnosti« vključuje razmerje med:
med elitne in popularne medije,
med civilno družbo in državo,
med tržni in javni model regulacije medijev,
med molčečnost in zgovornost občinstva
41
Ključna razsežnost normativnega okvira moderne javnosti po Habermasu je:
racionalna, odprta in vključujoča javna razprava, v kateri se posamezniki in skupine svobodno izmenjujejo mnenja in argumente o pomembnih družbenih vprašanjih.
42
Kje se je po Habermasu »publikum državljanov« zgodovinsko najprej oblikoval?
v francoskih in angleških kavarnah, kjer je potekala svobodna izmenjava mnenj. Dodatno so pomembno vlogo imeli tudi lobiji pred parlamentom, sfera zasebnosti okrog družine in razvoj medijev, kot so prvi dnevni časopisi in tedniki, ki so omogočili širjenje političnih idej in mnenj širši javnosti.
43
Kaj Habermas opredeljuje kot »refevdalizacijo javnosti«?
zaton aktivne javne participacije in depolitizacijo sodobne javnosti, podrejanje javnemu mnenju v sodobnem javnem komuniciranju prek množičnih medijev, renesančno navezavo na antične ideale retorične javnosti, podrejanje srednjeveške javnosti fevdalnemu vazalskemu odnosu
44
Na katerem principu po Habermasu temelji »princip publicitete«?
načelo nadzora javnosti nad izvajanjem oblasti
45
Kaj povzroča refrfevdalizacijo moderne javnosti po Habermasu?
sprememba publikuma iz aktivnega subjekta javnosti v pasivni objekt komercialnih množičnih medijev
(komercializacija medijev, tržni interesi in politizacija javnega prostora. )
46
Kaj je javnost po Habermasu?
sfera družbenega življenja, v kateri se v razpravah oblikuje javno mnenje
47
Schrammov model proces komuniciranja opredeljuje z:
informiranjem in s formiranjem stališč,
z ukodiranjem, razkodiranjem in interpretiranjem,
s procesi oblikovanja informacijske družbe,
s sporočevalčevo manipulacijo z občinstvom
48
Za uspešno komuniciranje po Schrammu se morajo ujemati:
ujemati izkustvena polja udeležencev.
49
Kako se financira slovenski komercialni TV program POP TV?
oglaševanje
50
Kako se financirajo slovenske komercialne radijske postaje?
oglaševanje
51
Poslanstvo slovenskega RTV servisa (RA SLO in TV SLO) je:
javni servis vseh državljanov zagotavlja neodvisne, objektivne in kakovostne vsebine, ki spodbujajo kulturno identiteto, izobraževanje, demokratični dialog in dostop do točnih informacij za vse segmente družbe.
52
Ceno oglaševanja na komercialni televiziji določa:
povpraševanje, kakovost programa, gledanost, konkurenca
53
Model komuniciranja po formuli - Kdo? Pravi kaj? Po katerem kanalu? Komu? S kakšnim učinkom? je zasnoval:
Harold Lasswell
54
Med štirimi temeljnimi funkcijami množičnih medijev Charles Wright opredeljuje:
Informativna funkcija – Mediji obveščajo občinstvo o dogodkih in novicah, ki so pomembni za javnost.
Interpretativna funkcija – Mediji pomagajo občinstvu razumeti, interpretirati in postaviti dogodke v širši kontekst.
Socializacijska funkcija – Mediji prispevajo k oblikovanju in vzdrževanju skupnih vrednot, norm in stališč v družbi.
Utrjevalna funkcija – Mediji krepijo obstoječe družbene strukture, ideologije in institucije, s čimer pomagajo ohranjati stabilnost in kontinuiteto družbe.
55
Mnenjski voditelji so tisti člani skupin in/ali omrežij, ki:
vplivajo na oblikovanje mnenja članov skupin in/ali omrežij
56
Kulturne študije, ki se v 60. letih 20. stoletja začnejo zoperstavljati prevladujočemu pojmovanju medijskih učinkov, preusmerijo pozornost k proučevanju:
vseh tekstov in praks v kulturi, prek katerih ljudje ustvarjajo pomene in izkušajo realnost
57
Noelle Neuman v modelu spirala molka dokazuje, da:
ljudje nagnjeni k temu, da se izogibajo izražanju mnenj, ki jih zaznavajo kot manj priljubljena ali v nasprotju s prevladujočim javnim mnenjem.
58
Interesi, ki jih v svojem poklicnem sporočanju zastopajo novinarji in strokovnjaki za odnose z javnostmi, so:
novinarji javne interese, strokovnjaki za odnose z javnostmi pa posebne interese klientov ali delodajalcev
59
Charles S. Peirce podaja naslednjo klasifikacijo v temelju različnih vrst znakov:
indeks, ikona in simbol
60
Denotacija se nanaša na:
jasen in očiten pomen znaka
61
Konotacija se nanaša na:
dodatne pomene, čustvene odzive ali kulturne asociacije,
62
Westley in McLean v svojem modelu komuniciranja prikazujeta:
dinamičen in interaktiven proces komuniciranja, ki vključuje več udeležencev, različnih kanalov in povratnih informacij.
63
Obstoj kognitivne disonance povzroča težnjo v smeri:
usklajevanja ali zmanjševanja nasprotij med posameznikovimi prepričanji, stališči in dejanji.
64
Ben Bagdikian opozarja, da lahko kopičenje medijskega lastništva vodi v:
koncentracijo moči v rokah majhnega števila korporacij, kar omejuje raznolikost mnenj in svobodo medijev.
65
V dvostopenjskem toku komuniciranja pomeni:
mediji posredujejo informacije mnenjskim voditeljem (influencerjem, strokovnjakom, politikom), ti pa nato vplivajo na širše občinstvo.
66
Laissez-faire model skupinskega komuniciranja pravi, da v skupini:
ni osebe ali skupine, ki bi prevzela odgovornost za odločitve
67
Interakcije med posameznimi komunikacijskimi akterji v skupini opisuje:
interakcijski model komuniciranja.
68
Zgodovinski razvoj medijev in komuniciranja poteka v naslednjih fazah:
oralno, pisno, tiskano, elektronsko, digitalno
69
Vratarji oziroma odbiratelji so:
uredniki in novinarji, ki v medijih funkcionirajo kot filtri sporočil
70
Modeli rab in zadovoljitev (uses and gratifications) si pri raziskovanju medijskih učinkov zastavljajo naslednje vprašanje:
zakaj občinstvo uporablja medije?
71
Po modelu rab in zadovoljitev je občinstvo:
aktivno
72
Značilnost Shannonovega in Weaverjevega modela komuniciranja je:
enosmerni prenos sporočila od vira k cilju
73
V komunikacijskem modelu Shannona in Weaverja izraz šum pomeni:
motnje pri prenosu signala od oddajnika k sprejemniku
74
Kaj je uniciranje?
proces, v katerem se različni kulturni, družbeni ali komunikacijski dejavniki zmanjšajo na enotno, homogenizirano obliko.
## Footnote
Uniciranje se nanaša na osnovno naravo komunikacije, kjer sporočilo potuje od enega subjekta do drugega brez povratne informacije.
75
Kaj pomeni izraz šum v komunikacijskem modelu Shannona in Weaverja?
Motnjo, ki ovira uspešno sporočanje
## Footnote
Šum se lahko nanaša na fizične ali psihološke ovire, ki vplivajo na prenos informacij.
76
S katerimi vprašanji se ukvarjajo politično-ekonomski pristopi k medijem?
Proučevanjem:
* Pomenov medijskih tekstov za politične stranke in podjetja
* Prevladujočih političnih in gospodarskih mitov v družbi
* Vplivom političnih in ekonomskih voditeljev na javno mnenje
* Posledicami lastništva medijev za demokratičnost družbenega komuniciranja
## Footnote
Ti pristopi analizirajo, kako mediji vplivajo na politiko in ekonomijo ter obratno.
77
Kaj je kulturni imperializem?
proces, v katerem ena dominantna kultura vsiljuje svoje vrednote, prepričanja in kulturne proizvode drugim, manj vplivnim družbam, pogosto preko medijev in zabavne industrije.
## Footnote
Kulturni imperializem se nanaša na način, kako dominantne kulture vsiljujejo svoje vrednote in norme drugim kulturam.
78
Kritiki kulturnega imperializma označujejo njegovo najbolj negativno posledico kot:
Homogenizacijo kulture
## Footnote
Homogenizacija kulture pomeni zmanjšanje kulturne raznolikosti in unifikacijo kulturnih izrazov.
79
Kaj so sporočila za javnost?
Uradna sporočila služb za odnose z javnostmi
## Footnote
Sporočila za javnost so ključna orodja za komunikacijo organizacij z javnostjo.
80
Katera načela novinarskega sporočanja so temeljna?
Med drugim:
* Zavezanost javnemu interesu
* Zavezanost resničnosti poročanja
* Preverjanje točnosti informacij
* Ločevanje informiranja od interpretiranja
## Footnote
Ta načela zagotavljajo, da novinarstvo ostane objektivno in informativno.
81
Kaj se zgodi v modelu mita Rolanda Barhtesa?
Se denotacija podvoji na ravni metajezika
## Footnote
Barthesov model analizira, kako se pomen sporočil spreminja v različnih kontekstih.
82
Aschev eksperiment je pokazal, da:
Posamezniki, ki so del skupine, so veliko bolj konformistični kot posamezniki, ki ne pripadajo nobeni skupini
## Footnote
To raziskuje vpliv družbenega pritiska na posameznikovo obnašanje.
83
Walter Lippmann je na začetku 20. stoletja predvidel vlogo novinarja kot:
Znanstvenemu raziskovalcu pri zbiranju in analiziranju dejstev
## Footnote
Lippmann je verjel, da bi novinarji morali delovati kot objektivni analitiki.
84
Kdo je leta 1927 objavil eno izmed prvih pomembnih študij politične propagande?
Harold D. Lasswell
## Footnote
Ta študija je postavila temelje za nadaljnje raziskovanje vpliva medijev na politiko.
85
Kateri trendi sodijo med zgodnje trende v raziskovanju medijev (1930-1960)?
Teorija masovnih učinkov – Osredotočena je bila na neposredne in močne učinke, ki jih imajo mediji na posameznike in družbo, kot so vpliv propagande, nasilja v medijih in politične manipulacije.
Modeli linearnega komuniciranja – Zasnovani so bili na predpostavki, da komunikacija poteka enosmerno od vira do občinstva, pri čemer so se raziskovalci osredotočili na različne faze procesa, kot so kodiranje in dekodiranje sporočil.
Raziskave vpliva medijev na javno mnenje – Preučevanje, kako mediji oblikujejo politične preference, mnenja in vedenje v širši družbi.
Teorija dražljaj-odziv (stimulus-response) – Raziskovanja so se osredotočila na to, kako mediji sprožijo takojšnje odzive pri gledalcih, poslušalcih in bralcih.
Raziskave propagande – Analiza, kako so se mediji uporabljali za širjenje političnih in ideoloških sporočil, zlasti med vojnami.
Teorija kognitivnega vpliva medijev – Preučevanje, kako mediji vplivajo na dojemanje, misli in prepričanja posameznikov.
## Footnote
Kulturne študije so postale pomembne kasneje in se osredotočajo na analizo kulturnih praks.
86
Kaj pridobivamo s pomočjo telemetrije?
Podatke o gledanosti, poslušanosti in branosti medijskih vsebin
## Footnote
Telemetrija omogoča analizo medijskih trendov in preferenc občinstva.
87
Cene oglaševalskega prostora pričajo o:
povpraševanju po prostoru, dosegu občinstva in privlačnosti medija za oglaševalce.
## Footnote
Višje cene oglaševanja pogosto kažejo na večjo gledanost in priljubljenost oddaje.
88
S pomočjo analize besedil preučujemo:
Kvantiteto in kvaliteto podatkov, kot tudi strukturo, slog in ideološke vplive v besedilu.
## Footnote
Ta metoda se uporablja za razumevanje vsebine in vpliva medijskih sporočil.
89
Kaj pomeni organizacijsko komuniciranje?
Komuniciranje v organizaciji (interno – formalno/neformalno) in komuniciranje organizacije (eksterno – oglaševanje)
## Footnote
Organizacijsko komuniciranje vključuje vse komunikacijske procese znotraj in zunaj organizacije.
90
Po Jamesu Grunigu so odnosi z javnostmi:
dvosmerni proces komuniciranja, ki vključuje obojestransko izmenjavo informacij in dialog med organizacijo in njenimi ciljnimi javnostmi.
## Footnote
To vključuje strategije za ohranjanje pozitivne podobe organizacije.
91
Za deregulacijo medijske zakonodaje od 1980-ih velja, da je privedla do:
povečanja konkurence, koncentracije medijskega lastništva in večje komercializacije medijev.
## Footnote
Deregulacija je omogočila lažji dostop novih igralcev na medijski trg.
92
Beseda oligopol opisuje ekonomsko situacijo, kjer:
Peščica medijskih korporacij obvladuje celotno medijsko industrijo
## Footnote
Oligopol se pojavi, ko je trg obvladan z manj kot petimi podjetji.
93
Oligopolna situacija na svetovnem medijskem trgu je posledica:
Deregulacije in konsolidacije
## Footnote
Ti procesi so privedli do koncentracije lastništva v medijski industriji.
94
Situacija, kjer ima lastnik nekega časopisa v lasti še kopico drugih medijev, je:
Oligopolna situacija
## Footnote
Oligopolna lastništva lahko vplivajo na raznolikost medijskih vsebin.
95
Beseda monopol na medijskem trgu opisuje:
Ena medijska hiša dominira produkcijo in distribucijo v določeni medijski panogi
## Footnote
Monopol pomeni, da je trg obvladan s strani enega samega podjetja.
96
V prvi fazi raziskovalci medijskih učinkov ugotavljali, da:
Mediji imajo neposredni močan učinek na pasivna občinstva
## Footnote
Ta ugotovitev je postavila temelje za nadaljnje raziskovanje medijskih vplivov.
97
V kulturnih študijah se za proučevanje medijev uveljavi predvsem metoda:
Tekstualne analize
## Footnote
Tekstualna analiza omogoča detajlno preučevanje medijskih vsebin in njihovega pomena.
98
Avtokratski model skupinskega komuniciranja pravi, da v skupini:
En član uveljavlja svoje poglede in usmerja tok komuniciranja
## Footnote
Ta model opisuje hierarhično strukturo v skupinskem delu.
99
Teorija o globokih strukturah v človeških možganih Noama Chomskyja trdi, da so te strukture:
Priročene sposobnosti za učenje govora
## Footnote
Chomskyjeva teorija se osredotoča na naravne sposobnosti ljudi za jezik.
100
Disfunkcionalne vloge v skupinskem komuniciranju imajo tisti člani skupine, ki:
Škodijo skupini in motijo komunikacijo v skupini
## Footnote
Ti člani lahko negativno vplivajo na dinamiko skupine.
101
Znak ima lahko različne pomene v različnih kulturah, ker:
Se odnosa med znakom in njegovim pomenom naučimo v specifični kulturi
## Footnote
To pomeni, da je pomen znakov kontekstualno vezan.
102
The Walt Disney Company označujemo za medijski konglomerat, ker:
Se v lasti podjetja nahaja več različnih medijev in drugih delov kulturne industrije
## Footnote
To vključuje televizijske kanale, filmske studije in tematske parke.
103
Struktura organizacije vpliva na način komuniciranja, saj avtoritarni način vodenja:
Nadrejenim daje navodila delavcem brez poglobljenih razprav med zaposlenimi
## Footnote
Ta pristop lahko vodi do pomanjkanja sodelovanja in inovacij.
104
Model hipodermične igle ugotavlja, da:
Imajo mediji neposredni močan učinek na pasivna občinstva
## Footnote
Ta model predpostavlja, da mediji lahko neposredno oblikujejo mnenja in obnašanja občinstva.
105
Funkcija novinarjev, da nastopajo v vlogi 'psa čuvaja' (watchdog) pomeni:
morajo spremljati in nadzorovati delovanje oblasti, razkrivati nepravilnosti in opozarjati na morebitne zlorabe moči.
## Footnote
To vključuje kritično spremljanje oblasti in zagotavljanje informacij javnosti.
106
Kako mediji vplivajo na pasivna občinstva?
Imajo neposredni močan učinek
## Footnote
Vplivi medijev so odvisni od selektivne izpostavljenosti občinstev.
107
Kaj pomeni novinarska zavezanost javnemu interesu?
da novinarji poročajo v interesu širše družbe
108
Katere interese v poklicnem sporočanju zastopajo novinarji?
Javne interese
## Footnote
Strokovnjaki za odnose z javnostmi pa zastopajo posebne interese.
109
Kdaj se v medijski industriji prične obdobje intenzivne deregulacije?
1980-ih
110
Katero spremembo je prinesel telegraf v razvoju komuniciranja?
Ločitev komuniciranja od transporta
111
Kako deluje vpliv medijev po modelu Pavlovega pogojnega refleksa?
Vpliv medijev deluje po modelu dražljaj-odziv
112
Kaj proučuje teoretski model spirale molka pred volitvami?
Mnenjsko okolje, ki ga ustvarjajo mediji
113
Kako bi opredelili množično komuniciranje po kulturni definiciji?
Simbolni proces, v katerem se proizvaja in vzdržuje realnost
114
Kaj kaže trend fragmentacije občinstev v sodobni medijski kulturi?
Se občinstvo vedno bolj drobi in so njeni segmenti vse ožje definirani
115
Kdo je opredelil indice oz. indeksalne znake?
Charles S. Pierce
116
Kateri je bil prvi časopis, ki je začel izhajati na področju današnje Slovenije?
Nemški Laibacher Zeitung
117
Kaj pomeni transindividualna narava medijskih ideologij po S. Hallu?
Da je družbena in obstaja pred, med in nad posamezniki
118
Katero funkcijo množičnih medijev je opredelil Charles Wright?
Zabavo oz. razvedrilo
119
Katere medije je najzahtevneje regulirati?
Družbena omrežja
120
Kaj po Claude Shannonu in Warren Waverju pomeni semantični šum?
Motnjo v prenosu pomena sporočila
121
Kaj je ključno pri artikulaciji pomena v kulturnih medutizacijah po Heppu?
Medijske realnosti so ključna referenčna točka pri artikulaciji pomena
122
Kaj pomeni denotacija in konotacija v odnosu do znakov?
Prvi, dobesedni pomen znaka in drugi, preneseni, kontekstualni sopomen znaka
123
Kaj predvideva teorija prednostnega tematiziranja?
Mediji s selekcijo dogodkov določijo, o čem bodo ljudje mislili
124
Kaj pomeni konvergenca medijev v sodobnem digitalnem času?
Se mediji med sabo stapljajo
