Brainscape's Knowledge GenomeTM


Top Flashcards (Certified)
All Flashcards

Geografija > Gefa > Flashcards

Gefa Flashcards

(66 cards)

Start Studying
1
Q

Geofrasko lego posamezne točke na Zemljevidu določamo s pomočjo_______, ki jo delimo na _______ in_________.

A

Stopinjsko mrežo, vzporednike in poldndnevnike.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj so vzporedniki?

A

So črte ki so vzporedne z ekvatorjen in določajo geograsko širino

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj so poldnevniki

A

So navpične črte, povezujejo severni ter južni tečaj.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj pomeni orientacija

A

Pomeni določiti lego neke točke ali smer gibanja glede na stran neba in objekt v pokrajini

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je geografska orientacija

A

Določa strani neba s kompasom, s pomočjo zvest in znakov na terenu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj je topografska orientacija

A

Določa položaj opazovalca glede na objet in relief v okolici.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj je kartografija

A

Je navk o risanju in izdelovanju zemljevidov ter u upodabljanju zemljske površine s kartami

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Glavni elementi karte

A

Naslov, legenda, merilo, avtor

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Vrste zemljevidov

A

Splošni, tematski

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Notranja zgradba zemlje

A

Zemljska skorja: 8-40km
Plašč: 2900km
Jedro: 3500km

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Zemljska skorja

A

Pod kontinenti (2 plasti granitna in bazaltna)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Litsferske plošče

A

So večje plošče, ki so pod kontinent

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je litosfera

A

Je zemljina skorja in zgornji del plašča

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Plošče se premikajo, kaj jim omogoča astenosfera

A
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Koliko debele so oceanske plošče

A

sebele so največ 15km

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Koliko globoko segajo kontintalne plošče

A

Segajo do 200 km globoko

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Koliko procetov površja prekriva voda

A

Prekriva 71%

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Koliko % vode je pitne?

A

Približno 2.5% je sladke

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kaj so oceani

A

So velike in skljenje vodne površine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kaj so morja in zalivi

A

So manjša, plitvejše vodne površine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Oceani

A

Tihi, atlantski, indijski, severno ledeno morje ali arktični in antarktični al tihi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Pomen oceanov

A
  • na podnebje
  • vplivajo na življenje na kopnem
  • življenski prostor
  • vir obnovljive energije
  • vodni promet
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Nižjina

A

Ravno, nizko površje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Ravnina

A

Ravno površje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Kotlina
Gorovje, ki je okoli obdano
26
Dolina
Nižjina obdana z gorovjem
27
Planota
Ravnina na višji n.m.v.
28
Grič
Vzpetina do 300m
29
Hrib
Vzpetina do 1500m
30
Gora
Vzpetina nad 1500m n.m.v.
31
Kaj je orogeneza
Je proces nastajanja gorstev z približevanjem plošč
32
Zunanje sile
- Osnovno sonce - voda, veter, živi organizmi - preperevanje, denudacija, erozija, akumulacija
33
Mehansko preperevanje
Nastane zaradi temperaturskih razlik. kamnie se krčijo in rastezajo. v razpoke se nabere voda- zamrzne- kamnine razpadejo- nastane drobir.
34
Biološko preperevanje
-Povzročajo alge, lišaji in bakterije. Nastanejo ob morski obali. -Korenine s svojo mehansko silo.
35
Kemično preperevanje
Raztapljanje apnenca
36
Vrste kamnin
- Zemljsko skorjo sestavljajo kamnine - vsaka kamnina je sestavljena iz mineralov - glede na kemijsko seztavo delimo karbonatne in silikatne kamnine
37
Karbonatne in silikatne ( prepustnonst)
- karbonatne (prepustne) - silikatne (neprepustne)
38
Vrste kamnin glede na nastanek
- magmatske - sedimentne - metamorfne
39
Magmatske
Nastale so iz ohlajanjem magme iz notranjosti Zemlje. Primer. Granit
40
Sedimentne
Večina je nastala z usedanjem sedimentov v morjih ali oceanih
41
Metamorfne
- Nastanej iz magmatskih in sedimentnih - spremenijo se zaradi sprememb v tlaku
42
Rečni relief
- najpogostejši tip reliefa - oblikuje se s pomočjo erozije in akumulacijskega delovanja tekoče vode
43
Zgornji tok reke
- Rečna erozija deluje na rečno dno in ga poglablja- Globinska erozija - nastajajo globoke iz oske rečne doline v obliko črke V
44
Srednji tok reke
-Strmec se zmanjša in reka začne delati zavoje, deluje bočna erozija. - na notranji strani deluje akumulacija
45
Spodnji tok
- Strmec je najmanjši - prevladujoč proces akumulacije - ko se reke izlivajo v morje se razcepijo v več rokavov - DELTA
46
Poledenitev
- Gorsko - celinsko
47
Kdaj je bila zadnja ledena doma v evropi
Zadnja ledena doba v Evropi je bila 1550 do 1850
48
Kaj je značilno na kraški relief
- apnenec, dolomit - vode ne tečejo na površju skozi raspoke v kamninah - kraske oblike
49
v ketarem delu krasa je veliko kraških pojavov
V globokem ali popolnem krasu
50
V katerem delu krasa ni rastlinstva in kakšno je značilno površje
- Visokogorski kras, ni rastlinstva - zlebiči, škraplje, kotliči
51
Kakšen je pomen krasa za človeka
- površje nj ugodno za poselitev - možnosti za poljedelstvo so slabe - kraške vode so ranljive za onesnaženje - kraški turizem
52
Koliko vode na leto zapade v suhih ali puščavskih območij
Pod 250mm/leto
53
Koliko vode zapade v polsuhih ali polouščavskih območij
Med 250 in 500mm/leto
54
Razloži erozijo v puščavi
Veter nosi pesek, udarja z njih ob trde dele kamnin in jih brusi
55
Kje so puščave
- območje povratnikov - celinskost ( nasredini celin) - zatišna lega za gorami - obalna lega ( ob hladnih morskih tokovih
56
Zakaj nastaja puščavski relief
Zaradi mehanskega razpadanja kamnin in delovanja vetra
57
Razloži akumulacijo v puščavi
- veter odnaša pesek - naleti na oviro - nastanejo sipine
58
Kakšne vrste puščav poznamo
- peščena- veterna akumulacija - kamnita- najpogostejša vrsta. Grušč - skalna- v goratem svetu
59
Zakaj se območja puščav širijo
Defertifikacija- puščavs se širi v nekdaj obdelane pokrajine - tudi človek ima velik upliv
60
Če je obala strma in jo valovi butajo in spodjedajo nastane_____
Klif
61
Povej nekaj o Dalmatinski obali
- poteka vzporedno s geološko zgradbo. Sestavlja ga vrsta polotokov in otokov, vmes so prelivi in zalivi
62
Povej nekaj o riaški obali
- poteka prečno na geološko zgradbo - najdemo na irskem, slovenska obala - primerna za selitev, plovbo in turizem
63
Povej nekaj o fjordski obali
- območja nekdanje poledenitve - Norveška - visoka, strma pobočja - naselja so na koncu - ovira za kopenski promet
64
Povej nekaj o estuarijski ali lijakasta obali
- v primerjavi z riasi so bolj plitve in imajo manj strme bregove - za velike ladje so plovne v času plime - segajo do 100km v notranjost - atlantske obale ( Francija, Nemčija)
65
Povej nekaj o lagunskih obalah
- niso primerne za plovno - benetke, Baltsko morje
66
Pomen obal
- gosta poselitev - promet - vir hrane - gospodarske dejavnosti - industrija - vit energije - vpliv na podnebje

Geografija (2 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions