geo Flashcards
(207 cards)
1
Q
Kaj je kamnina in kako lahko nastane?
A
Kamnina je trden naraven skupek mineralov. Nastanejo lahko:
- z ohlajanjem magme (magmatske)
- z usedanjem in sprijetjem materiala (sedimentne)
- s preobrazbo obstoječih kamnin (metamorfne)
2
Q
Kaj je fliš?
A
Je posebna vrsta mehanskih sedimentnih kamnin: zaporedje konglomerata, peščenjaka in laporovca.
3
Q
Kaj je laporovec?
A
Je vrsta sedimentne kamnine sive do rumenkaste barve. Nastane s sprijetjem zrn gline in apnenca ali dolomita.
4
Q
Kakšne kamnine so značilne za Slovenijo?
A
V Sloveniji je večino sedimentnih kamnin, po severu so razpršene magmatske kamnine, na skrajnem severu pa so metamorfne kamnine.
5
Q
Kroženje kamnin.
A
magma -> vulkansko delovanje -> magmatska kamnina -> sediment -> sedimentna kamnina -> metamorfna kamnina
6
Q
Kaj je preperevanje?
A
Je razpadanje kamnin in mineralov zaradi mehanskih in kemičnih procesov na Zemljinem površju ali tik pod njim. Poznamo:
- mehansko (preperevanje kamnin pod vplivom vode, vetra, rasti kristalov ali zaradi temp. sprememb)
- kemično (zaradi vpliva kemičnih snovi iz okolja)
- biokemično (pod vplivom izločkov živih in razpada mrtvih organizmov).
7
Q
Kaj je denudacija?
A
Je ploskovno odnašanje preperine, razgaljenje skalne podlage zaradi delovanja padavin, vetra in ledenikov. Denudacijo povzročata sila težnosti in površinsko spiranje.
8
Q
Kaj je erozija?
A
Je dolbenje, razjedanje, žlebljenje in odnašanje kamninske gmote ali preperine zaradi delovanja stoječe in tekoče vode, vetra in ledu. Razlikujemo rečno, morsko, ledeniško in vetrno erozijo.
9
Q
Kaj je akumulacija?
A
Je proces odlaganja in kopičenja različno velikega materiala, ki nastane, ko se zmanjša erozijska moč vode, ledu in vetra. Akumulacijske oblike so najpogostejše v nižavjih in na vznožjih pobočij.
10
Q
Kateri so preoblikovalni procesi na pobočjih?
A
- nastajanje melišč (nasipališče/krušišče ob vznožju skalne stene ali strmega pobočja)
- podori (podiranje, rušenje zemlje, kamnine, ki ima spodkopano podlago)
11
Q
Kateri so procesi v hribovju?
A
- zemeljski plazovi (drsijo večji deli površja)
- usadi (drsijo manjši deli površja)
12
Q
Opiši relief.
A
- ravnine
- gričevja (300 m relat. v.)
- hribovja (300 - 1000 m relat. v.)
- nizke in visoke planote (nad 700 m n. v.)
- gorovja (nad gozdno mejo -> 1600m-1800m)
Relief je izoblikovanost Zemljinega površja.
13
Q
Opiši kraški relief.
A
Zavzema skoraj 1/2 površja Slovenije. Najpogosteje se razvije na apnencu in dolomitu (karbonatne kamnine). Posebnost tega reliefa je, da vode ne tečejo po površju, ampak poniknejo v notranjost Zemljinega površja skozi razpoke. Poteka korozija (kemično preperevanje, posledica je nastanek kraških pojavov na površju in podzemlju).
Površinski kraški pojavi: žlebiči, škraplje, vrtače, uvale, presihajoča jezera, kraški izviri, kraški ponori, suhe doline.
Podzemeljski kraški pojavi: kraške jame, podzemeljske reke.
*Kras je pokrajina med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino
*kras je površje s površinskimi in podzemeljskimi kraškimi pojavi
14
Q
Opiši vetrni relief.
A
Je edini relief, ki ga ne najdemo v Sloveniji. Tudi pri tem reliefu potekata erozija in akumulacija; posebnost pa je, da veter odnaša material tudi navzgor. V puščavah pride ta relief najbolj do izraza.
15
Q
Opiši ledeniški relief.
A
Nastane na območju večjega snega: po več desetletjih se sneg preobrazi v led in nastane ledenik.
Sestava ledenika: območje taljenja ledu, območje kopičenja.
Poznamo dve vrsti poledenitev:
- gorska (območja visokih gorstev -> Alpe, Himalaja)
- celinska (skoraj vsa celina pod pokrovom ledu -> Grenlandija, Antarktika)
Ledeniške akumulacijske oblike: morene, balvani, ledeniška jezera.
Ledeniške erozijske oblike: fjordi, ledeniške grbine, krnice, U-doline.
16
Q
Opiši obalni relief.
A
Delovanje morja na kopno (plimovanje, morski tokovi in valovi).
Morske akumulacijske oblike: plaže, lagune, obalne sipine.
Morske erozijske oblike: klif.
Tipi obal: riaški, lagunasti, deltasti, dalmatinski, fjordski, koralni, lijakasti.
17
Q
Opiši rečni relief.
A
Je najbolj razširjen relief. Na zgornjem delu reke poteka erozija, na spodnjem pa akumulacija.
Rečne erozijske oblike: soteska, vintgar, korita, kanjoni.
Rečne akumulacijske oblike: obkljuki ali meandri, mrtvi meandri, mrtvice, vršaj, rečna terasa.
18
Q
Kaj je ozračje ali atmosfera?
A
Je zračni ovoj okoli zemeljske oble, ki ga skoraj v celoti sestavljajo različni plini.
18
Q
Iz česa je sestavljen zrak?
A
Zrak je zmes plinov:
- dušik 78 %
- kisik 21 %
- drugi plini 1 %
19
Q
Kateri so podnebni elementi?
A
Temperatura, zračni tlak in vlaga.
20
Q
Kateri so podnebni dejavniki?
A
Geografska širina, relief, razporeditev kopnega in morja, morski tokovi, rastlinstvo in človek, rotacija ali vrtenje Zemlje.
21
Q
Razlika med vremenom in podnebjem.
A
Vreme je spreminjajoče in le začasno. Podnebje pa opisuje vremenske značilnosti, ki trajajo zelo dolgo časa (30 let ali več).
22
Q
Kaj je učinek tople grede?
A
Je naraven pojav, ko toplogredni plini v atmosferi zadržujejo toploto in ji preprečujejo prehod v ozračje. Posledica so višje temperature Zemljinega površja.
23
Q
Katere so dejavnosti, ki povečujejo količino toplogrednih plinov?
A
- 47 % kmetijstvo
- 26 % energija
- 19 % transport
- industrija in odpadki
24
Kateri so toplogredni plini?
- ogljikov dioksid 48 %
- metan 35 %
- dušikov dioksid 16 %
25
Možne posledice segrevanja ozračja.
Gorska območja:
- dvig temperatur
- manj ledenikov
- rastline in živali se premaknejo v višje nmv
- visoko tveganje za izumrtje vrst
- pogosteje se pojavijo gozdni škodljivci
- večja verjetnost drsenja tal in plazov
- prizadeta vodna energija
- vpliv na zimski turizem
Sredozemska regija:
- več vročinskih skrajnosti
- višje tveganje za izgubo biotske raznovrstnosti
- manj padavin in manjši pretok rek
- višja stopnja tveganja za sušo in požare
- manjši pridelek
- več energije za hlajenje
- vpliv na turizem
- povečanje območij z možnostjo pikov žuželk
26
Adiabatno segrevanje in ohlajanje ozračja.
Zrak se pri dviganju širi in ohlaja pri spuščanju pa stiska in segreva.
Zrak se ohlaja po 1 stopinjo na vsakih 100 višinskih metrov. Med dvigom se ohlaja, kar povzroči povečanje vlage, dokler ne doseže rosišča in vidimo oblak. Med tem postopkom se sprošča energija, ki še dodatno navlaži zrak in posledično je temperaturni padec na vsakih 100 m le 0.5 stopinj. V primeru zelo vlažnega zraka se dvig zraka še pospeši, kar vodi v burno vremensko dogajanje.
27
Pogoji za nastanek padavin.
1. ohlajanje zraka
2. kondenzacija in nastajanje oblakov
3. kopičenje vlage
4. rast kapljic v oblakih
28
Opiši orografske padavine.
Nastanejo na privetrni strani orografskih ovir. V Sloveniji so to JZ pobočja alpsko-dinarske gorske pregrade. Vetrovi prisilijo vlažen zrak, da se dvigne čez gorske pregrade. Zrak se ohlaja in nastanejo padavine.
29
Opiši konvekcijske padavine.
Vertikalno dviganje zraka, ob hitrem in neenakomernem segrevanju ozračja.
Zemeljsko površje se segreje in segreva zrak nad tlemi. Segret zrak se hitro dviga v ozračje in se ohlaja. Vlaga se kondenzira in nastanejo padavine.
30
Opiši ciklonske/frontalne padavine.
Nastanejo ob prehodu tople ali hladne fronte.
Hladen zrak izpodrine toplega, ki je lažji. Na stiku prihaja do kondenzacije in nastanejo padavine.
31
Kaj je veter in kako nastane?
Veter je premikanje zraka. Sonce ogreva Zemljo, segreta tla pa ogrevajo zrak. Topel zrak je redkejši od toplega in se začne dvigati. S tem ustvari območja nižjega zračnega tlaka. Hladen zrak pa se spušča in ustvarja območja visokega zračnega tlaka. Ko se topel zrak dviga, priteče na njegovo mesto hladen zrak. Nastane veter. Čim višja je razlika v tlakih, tem močneje piha.
32
Kakšni vetrovi prevladujejo v Sloveniji?
JZ vetrovi.
33
Kaj je burja?
Je veter, ki se pojavlja predvsem v primorskih predelih Slovenije. Hladen in gostejši zrak, ki priteka s severa, se čez greben kot slap prelije pod toplejši in redkejši obmorski zrak. S spuščanjem poveča hitrost (do 180 km/h).
34
Kaj je ciklon in kaj anticiklon?
Ciklon so sklenjena območja nizkega zračnega tlaka -> dež.
Anticiklon so sklenjena območja visokega zračnega tlaka -> sonce.
35
Opiši toplo fronto.
Topel zrak se počasi dviguje na hladnega, adiabatno ohlajanje zraka je zelo počasno, oblačnost se počasi povečuje. Padavine niso izdatne, lahko trajajo več dni. Za njo nastopi kratko obdobje bolj toplega vremena.
36
Opiši hladno fronto.
Agresivnejši hladni zrak se spodrine pod toplega in ga prisili k hitremu dvigu. Adiabatno ohlajanje je zelo hitro. Padavine so običajno silovite. Ne traja dolgo, ozračje se zelo ohladi. Za njo nastopu hladnejše, a lepo vreme.
37
Vremenotvorna središča.
- islandski minimum (ciklon; vse leto, v bližini Islandije)
- azorski maksimum (anticiklon; poleti; nad azorskim otočjem)
- sibirski maksimum (anticiklon; pozimi)
38
Kaj so tropski cikloni?
So velikanski zračni vrtinci.
Vrteča se površina oblakov in vetrov z močno nevihtno dejavnostjo.
Glavni značilnosti: skrajno močni vetrovi v obliki spirale in zelo izdatne padavine.
39
Kaj so toplotni pasovi?
So velikanska območja, ki se v obliki pasov raztezajo okoli celotnega planeta.
- tropski pas, subtropski pas, zmerno topli pas, subpolarni pas, polarni pas
40
Opiši podnebje v Sloveniji.
1. ZMERNO CELINSKO PODNEBJE: v osrednji in vzhodni Sloveniji
Povprečna temperatura najhladnejšega meseca med 0 in - 3 °C.
Povprečna temperatura najtoplejšega meseca med 15 in 20 °C
Povprečna letna količina padavin 1000 do 1300 mm.
2. SUBMEDITERANSKO PODNEBJE: JZ Slovenije
Povprečna temperatura najhladnejšega meseca nad 0 °C.
Povprečna temperatura najtoplejšega meseca nad 20 °C.
Povprečna letna količina padavin 1000 do 1200 mm.
3. GORSKO PODNEBJE: alpski svet in dinarske planote
Povprečna temperatura najhladnejšega meseca pod - 3 °C.
Povprečna temperatura najtoplejšega meseca nad 10 °C.
Povprečna letna količina padavin 1600 do nad 3000 mm.
41
Tveganja zaradi podnebnih sprememb.
- fizična (poplave, suša, plazovi, usadi)
- politična (nestabilnost, vojne za vodo, okoljski terorizem)
- ekonomska (spremembe zalog, fluktuacije cen in valut)
- socialna (migracije, civilna nepokorščina)
- regulatorna (spremembe davkov, pravnih struktur)
42
Kako je Slovenija pripomogla k omejevanju izpusta toplotnih plinov?
Pridružila se je ukrepom EU za omejevanje izpustov toplogrednih plinov in je podpisnica kjotskega protokola in pariškega podnebnega dogovora.
43
Koliko površja pokriva svetovno morje in koliko kopno?
70,8 % površja pokriva svetovno morje
29, 2 % površja pokriva kopno
44
Koliko je slane in koliko sladke vode na Zemlji?
97,5 % slane vode
2,5 % sladke vode
45
Kaj štejemo pod sladke vode in koliko % predstavlja?
69 % led
1 % drugo
30 % podzemna voda
46
Opiši veliki vodni krog.
Je kroženje vode, ki vključuje tudi kopno. Nastane, ko vlaga, ki jo vetrovi iznad morja prenašajo na kopno, v obliki padavin pade na tla. Ta voda nadzemno in podzemno odteka proti morju, del pa je s tal ali prek rastlin (evapotranspiracija) ponovno izhlapi v ozračje.
47
Opiši mali vodni krog.
Večina vode, ki izhlapi iz morja, se vanj neposredno vrne v obliki padavin.
48
Naštej vse oceane.
Tihi, Atlantski, Indijski, Severni, Južni ocean.
49
Kolikšna je povprečna globina oceanov?
3682 m.
50
Kolikšna je temp. Jadranskega morja?
Poleti 24-25, pozimi 7-8.
51
Kolikšna je povprečna slanost morij? Kako jo prikazujemo?
35 promilov. Prikazujemo jo z izohalinami.
52
Katero morje je najbolj slano morje na svetu?
Mrtvo morje.
53
Opiši gibanje morske vode.
Valove povzročajo vetrovi. Veter potiska voden delce, ki se gibljejo krožno. Blizu obale je morje plitkejše, zato morsko dno preprečuje krožno gibanje vode. Tedaj se vrh vala zlomi in pljuskne na obalo.
54
Opiši plimovanje.
Je pojav, pri katerem prihaja do periodičnega dvigovanja in zniževanja morske gladine.
Plima in oseka nastajata zaradi gravitacijskih vplivov Lune in Sonca.
Plima in oseka se pojavita 2x na dan.
Največje plime se pojavijo, ko se vpliva Lune in Sonca seštejeta. Do tega pride v primeru, ko ležijo Sonce, Luna in Zemlja na isti premici, kar se zgodi dvakrat na mesec: ob polni luni in mlaju. V vmesnem času vlečeta Sonce in Luna vsak na svojo stran in je učinek zato zmanjšan. Prav tako je velikost plime in oseke odvisna od letnega časa. Največje razlike se namreč pojavijo ob spomladanskem in jesenskem enakonočju (kot posledica nagnjenosti osi, okoli katere se Zemlja vrti, glede na ravnino gibanja okoli Sonca).
55
Kaj je reka?
V strugi tekoča voda z zgornjim, srednjim in spodnjim tokom, ki se razlikujejo po količini vode, strmcu, hitrosti, erozijskem in akumulacijskem delovanju, živem svetu.
56
Kaj je potok?
V manjši, krajši strugi tekoča voda. Poznamo stalni, periodični on občasni potok.
57
Kaj je izvir? Katere izvire poznaš?
Izvir je voda, ki priteka iz podzemlja na površje.
- termalni (Čatež)
- mineralni (Donat)
- talni (Sava Dolinka)
- kraški (slap Savica)
- vokliški (Divje jezero)
- jamski (Krka)
- arteški (Artoški vrelec)
58
Kaj je porečje?
Je reka s svojimi pritoki oz. območje, s katerega vode odvaja ena reka. V Sloveniji imamo 4 porečja največjih rek: Mure, Drave, Save in Soče.
* območje, s katerega se vode stekajo v glavno reko
59
Kaj je povodje?
Je območje, s katerega se vse vode stekajo v določeno morje. Ozemlje Slovenije ima 2, in sicer: Jadransko in Črnomorsko povodje.
60
Kaj je razvodnica?
Je meja med posameznimi porečji in povodji. Največkrat poteka po gorskih slemenih.
61
Kaj je povirje?
Je območje porečja v bližini izvira.
62
Kaj je rečni sistem ali rečje?
Je omrežje, ki ga sestavlja glavna reka s svojimi pritoki.
63
Kakšen rečni režim ima reka Sava?
Od izvira do Ljubljane snežno-dežni, naprej pa dežno-snežni.
64
Pomen tekočih voda.
- vir sladke vode
- vir energije (hidroelektrarne)
- prometna pot
- vir za namakanje
- vir hrane
- turizem in rekreacija
65
Kako deluje hidroelektrarna?
Voda teče z višjega mesta na nižje mesto, pri čemer lahko izkoriščamo njeno energijo za pogon turbin. Turbina nadalje poganja generator, ki proizvaja el. energijo.
66
Naštej nekaj elektrarn.
HE: Dravograd, Vuzenica, Medvode, Krško, Solkan, Plave
TE: Šoštanj, Ljubljana, Brestanica
NE (nuklearna elektrarna): Krško
67
Kako delimo podzemne vode?
Delimo jih glede na to, v kakšnih kamninah se nahajajo:
- skalno (nabirajo se v razpokah in votlinah v živi skali, vode v kraškem podzemlju)
- talno/podtalnico (nabira se v sipkih kamninah, ki so zelo porozne, med kamnitimi zrni imajo veliko drobnih, praznih prostorov, ki jih lahko zapolni voda)
68
Kaj je vodonosnik?
Je geološka plast, ki ima sposobnost zbiranja in prevajanja podzemne vode.
69
Kako nastane podtalnica?
Padavinska voda prenika s površja najprej skozi prst, potem pa skozi zgornji in spodnji sloj poroznih kamnin vse do neprepustne plasti.
70
Kako delimo jezera? Navedi tudi primer.
- naravna: nastala z naravnimi procesi (Blejsko jezero)
- umetna (plod človeških dejavnosti (Velenjsko jezero)
71
Pomen jezer.
- blažilen vpliv na podnebje
- privlačna za poselitev
- prometna pot
- ribolov
- turizem in rekreacija
- vir hidroenergije in namakanja
72
Kaj so mokrišča?
Posebni življenjski prostori, kjer je zaradi obilice vode stalna prekomerna vlažnost, v njih pa živijo značilne rastlinske in živalske združbe. Najznačilnejša so močvirja, barja in morska mokrišča.
73
Kaj so močvirja?
Pojavljajo se v plitvih kotanjah, ki jih stalno ali občasno zapolnjuje voda. Pogoja, da nastanejo: neprepustna plast in dovolj vlažno podnebje. Imajo bujno rastlinstvo.
Odmrli rastlinski ostanki hitro in v celoti razpadejo. Če pa ti ostanki zaradi pomanjkanja kisika ne razpadajo več, se začnejo kopičiti in spreminjati v ŠOTO. Iz močvirij tako nastanejo BARJA.
74
Koliko površja države pokrivajo mokrišča v Sloveniji?
5,9 % oziroma 98.000 ha.
75
Pomen mokrišč.
- naravni regulator vodnih tokov
- naravna čistilna naprava
- vir pitne vode
- rekreacijsko območje
76
Kaj onesnažuje vodo?
- odpadne vode (po prhanju, umivanju...)
- kmetijstvo
- industrija
- turizem
- neurejena odlagališča
- izlitje nafte
77
Kaj je prst?
Je vrhnja, preperela plast zemeljske skorje.
78
Sestava prsti.
- mineralni delci
- organske snovi in organizmi
- voda
- zrak
79
Lastnosti prsti.
- barva
- velikost in delež skeletnih delcev
- struktura
80
Horizonti prsti.
1. organski horizont
2. humozni horizont
3. eluvialni horizont
4. iluvialni horizont
5. preperela matična podlaga
6. trdna matična podlaga
81
Kaj je teksturni trikotnik?
Uporabljamo ga za določanje deleža peska, melja in gline. Rezultat pove občutljivost prsti na sušo.
82
Ali so v Sloveniji optimalni pogoji za kmetijstvo?
V Sloveniji je le okoli 30 % površin, primernih za kmetijstvo. Od tega je največ travnikov in pašnikov. Tako majhna površina ne zagotavlja samoprehranske oskrbe. Slovenija pridela le polovico potrebne hrane, zato jo mora uvažati. Izvaža mlečne izdelke, jajca, med, meso in mesne izdelke.
83
Zakaj je ilovica dobra prst?
Ilovnata tla relativno dobro zadržujejo vodo in tudi nekaj sušnih in vročih dneh jih ne izsuši. Deževnica ali voda od zalivanja skozi njih počasi pronica in je rastlinam na voljo dlje časa. Voda na ilovnatih tleh ne zastaja, le v primeru daljših močnih padavin se na površini tal napravijo luže.
Ilovnata tla so bogata z mikroorganizmi in, večinoma, z organsko snovjo.
84
Kateri omejitveni dejavniki vplivajo na rastlinstvo?
Neživi podnebni dejavniki: padavine, temperatura, sončna svetloba, snežna odeja, veter, relief, prst
Živi podnebni dejavniki: medsebojni vplivi med rastlinami, vpliv živali na rastline, človek
85
Ali se bo gozdna meja z leti zvišala ali znižala?
Zvišala (zaradi podnebnih sprememb).
86
Višinski rastlinski pasovi.
listnati gozd -> mešani gozd (1000 m)
iglasti gozd (1500 m)
gozdna meja (1600-1800 m)
ruševje -> trava, planinsko cvetje -> grušč in skalovje (2000 m - 3000 m)
trajni sneg in led (3000 m)
87
Koliko gozdih površin imamo v Sloveniji?
54,1 %
88
Kaj je značilno za listavce v mediteranskem podnebju?
Trdi in usnjati listi, majhni listi, posebni mehanizmi za shranjevanje vode, odpornost na omejeno količino vode, odpor do požarov.
89
Katere rastline uspevajo na bazični prsti na karbonatnih kamninah?
Beli gaber, maklen, lipovec, višnja, submontanski bukov gozd, dinarski jelovo-bukov gozd, bukev, črni gaber, graden, črni teloh, ciklame, rdeči bor, pomladanska resa
90
Katere rastline uspevajo na kisli prsti na nekarbonatnih kamninah?
Beli gaber, borovničevje, kostanj, orlova praprot, bukev, jelka, rdeči bor, smreka, dob.
91
Katere rastline uspevajo na nekarbonatnih rdečih nanosih?
Beli gaber, dob, siva jelša.
92
Kaj so steljniki?
So kmetijske površine, porasle z redkim brezovim gozdom in orlovo praprotjo, ki se redno, vsaj 1x na leto pokosijo.
93
Kaj so mejice?
Razmejujejo posamezne parcele in krajino. Ob robovih kmetijskih zemljišč, ob rekah in potokih se vijejo različno široki pasovi drevja in grmovja. Rastline v mejici črpajo odvečno vodo s tal in tako zmanjšujejo učinek poplav. Pozitivno vplivajo na kakovost vode, saj zmanjšujejo spiranje hranil, gnojil in pesticidov v podzemne in površinske vode. V mestih vplivajo na kakovost zraka, saj pomagajo ujeti prašne delce, zmanjšujejo učinke hrupa in višjih temp.
94
Katera gozdova sta na seznamu unescove svetovne dediščine?
Gozdni rezervat Krokar in pragozd Snežni-Ždrocle (bukova gozdova).
95
Koliko rastlinskih vrst je ogroženih na svetu?
Več kot 300.000 rastlinskih vrst. To je 1/5.
96
Naštej nekaj tujerodnih rastlinskih vrst pri nas.
Ameriški javor, rdeči hrast, zlati ribez, japonski dresnik, himalajski dresnik.
97
Kaj je naselje?
Je skupina stanovanjskih stavb s pripadajočim zemljiščem in drugimi objekti, v katerih ljudje trajno ali začasno živijo.
98
Kaj je omogočilo stalno poselitev?
- zemlja, da so ljudje pridelovali
- da so možni presežki, da preživimo zimo
99
Kateri so namestitveni dejavniki za naselja?
- gradbeni material
- obdelovalna zemlja
- pašne površine
- možnosti povezovanja
- zaščitenost pred naravnimi nesrečami
- obramba
- oskrba z gorivom
- oskrba z vodo
100
Koliko prebivalcev ima Slovenija?
2.1 milijon.
101
Koliko prebivalcev ima Evropa?
741.9 milijonov.
102
Koliko naselij imamo v Sloveniji?
6035.
103
Povprečna gostota poselitve v Sloveniji?
104 preb/km2
104
Katero je najpogosteje naseljeno mestno naselje v Sloveniji?
Piran s 5400 preb/km2
105
Zakaj so naselja v Sloveniji neenakomerno razporejena?
Zaradi vpliva površja. Nekoč je bila pomembna možnost kmetijstva, danes pa prometna povezanost z drugimi kraji.
106
Koliko Slovencev živi v kotlinah, dolinah, ravninah?
Približno 3/4.
107
Koliko Slovenije je redko poseljena ali neposeljena? Zakaj?
1/5 Slovenije.
- obmejna, prometno odmaknjena, na višjih nmv, za kmetijstvo manj primerna območja
108
Koliko naselij v Sloveniji ima status mesta?
69.
109
Koliko občin imamo v Sloveniji? Koliko imamo mestnih občin?
Vseh občin je 212, 12 jih je mestnih občin.
110
Koliko mestnega prebivalstva ima Slovenija?
Približno 55 %.
111
Največja naselja po št. prebivalcev?
1. Ljubljana (284.000)
2. Maribor (96.000)
3. Kranj (37.600)
4. Celje (37.100)
5. Koper (25.900)
6. Velenje (25.300)
7. Novo mesto (23.400)
8. Ptuj (17.800)
9. Kamnik (13.700)
10. Trbovlje (13.600)
112
Gostota naseljenosti v Sloveniji.
Največja gostota poseljenosti je v osrednjeslovenski regiji (238 preb/km2).
Najmanjša pa v primorsko-notranjski regiji (37 preb/km2).
113
Razlike med podeželskimi in mestnimi naselji.
VIDEZ:
- metno naselje: prevladujejo višje in večje zgradbe, hiše na obrobju imajo manjša dvorišča, pozidava je strnjena, saj na majhnem prostoru živi veliko prebivalcev, veliko prometnic....
- podeželska naselja: prevladujejo enodružinske hiše in domačije z dvorišči in zemljišči. Malo prometnic, veliko prostih, nepozidanih površin.
FUNKCIJA:
-mestna naselja: ljudje se ukvarjajo s trgovino, obrtjo, industrijo ...
- podeželska naselja: kmetijstvo
SOCIALNI VIDIK:
-mestna naselja: večina prebivalcev se med sabo ne pozna
- podeželska naselja: skoraj vsi prebivalci se med sabo poznajo
ZVOKI:
-mestna naselja: prometni hrup, hrup ljudi
- podeželska naselja: zvoki živali, tišina
VONJ:
-mestna naselja: vonj prometa, gospodarstva
- podeželska naselja: vonj gnojnice, travnikov
VREDNOTE:
-mestna naselja: individualizem
- podeželska naselja: skupnost
114
Kaj je občina?
Je organizacijska oblika lokalne samouprave. Lahko je skupnost več naselij.
115
Kaj je mesto?
Je večje naselje, ki se po velikosti, gospodarski sestavi, gostoti naseljenosti, zgodovinskem razvoju ... razlikuje od drugih naselij. Ima več kot 3000 prebivalcev ter status mesta.
116
Kaj je mestna občina?
Je gosto in strnjeno naselje ali več naselij, povezanih v enoten prostorski organizem z mestno okolico, ki jo povezuje dnevna migracija prebivalstva.
117
Mestotvorne in mestoslužne funkcije, posebne funkcije.
Mestotvorne: zaradi njih je mesto nastalo -> trgovina, industrija, obrt, zdravstvo, šolstvo, bančništvo, uprava. To so dejavnosti, ki mestu prinesejo zaslužek.
Mestoslužne: pomembne za obstoj mesta -> komunala, promet, oskrba.
Posebne: zdraviliška, turistična, pristaniška, univerzitetna, spalna.
118
Kaj je urbanizacija?
Je nastajanje in rast mest, preobrazba vaških naselij v mestna.
119
Naštej 5 največjih mest sveta.
New York, Shanghai, London, Pariz, Istanbul, Moskva, Tokio...
120
Kaj je suburbanizacija?
Proces zabrisovanja mej med mestom in podeželjem. Prebivalci se iz mesta priseljujejo na podeželje, pojavljajo se nove dejavnosti. Ljudje redko obnovijo stare hiše, ampak gradijo nove. Naselja spreminjajo svoj videz in funkcijo. Značilno za vso Slovenijo, še posebej za okolico mest.
121
Kako izračunamo splošno stopnjo natalitete?
N= št. živorojenih otrok v celem letu / št. preb. 30. 6. x 1000
122
Kako izračunamo nataliteto?
N= živorojeni / celotno prebivalstvo
123
Kako izračunamo rodnost?
živorojeni / žensko preb. (15-49)
124
Kako izračunamo reprodukcijo?
živorojene deklice / žensko preb. (15-49)
125
Kakšna je stopnja rodnosti v Sloveniji in kakšna bi morala biti za normalno reprodukcijo?
Stopnja rodnosti je 1,55. Za normalno reprodukcijo bi morala ženska roditi povprečno 2,1 otroka.
126
Koliko je povprečno stara mati, ko rodi otroka?
Mati je povprečno stara 30 let.
127
Katere države imajo najvišjo in katere najnižjo rodnost?
Najvišjo: Niger, Angola, Mali, Uganda
Najnižjo: Monako, Južna Koreja, Andora, Japonska
128
Kako izračunamo splošno stopnjo mortalitete?
m= št. umrlih v letu / št. prebivalstva 30.6. x 1000
129
Koliko ljudi se povprečno rodi na leto v Sloveniji?
Okrog 18.000 -> 8,9 živorojenih/1000 preb.
130
Koliko ljudi povprečno umre letno v Sloveniji?
Okrog 23.000 -> 11 umrlih/1000 preb.
131
Kaj je migracija?
Gibanje ljudi iz enega mesta na drugo. Lahko so prostovoljne ali prisilne migracije.
132
Naštej dejavnike, ki povzročajo migracije.
- demografski (želja po višji plači, izobrazbi, višjem življenjskem standardu)
- gospodarski (nizki standardi dela, visoka brezposelnost, slabo gospodarstvo)
- družbeno-politični (etično, versko, rasno, politično in kulturno preganjanje)
- okoljski (naravne katastrofe)
133
Katere politike držav obstajajo pri migracijah?
1. toleriranje ilegalnih migracij zaradi previsokih stroškov ukrepov ali ker ilegalni migranti opravljajo koristna dela.
2. regulariziranje ilegalnih migracij - države jim ponudijo legalen status
3. izgon ilegalnih migrantov
134
Kdo je v Sloveniji tujec?
Oseba, ki ni državljan Slovenije.
135
Kdo je begunec?
Oseba, ki je pridobila dovoljenje, da živi v drugi državi, ker ga njegova država ne more ali noče zaščititi pred zlorabami človekovih pravic.
136
Kdo je iskalec azila?
Oseba, ki je iz razloga, da ga njegova država ne more ali noče zaščititi pred zlorabami človekovih pravic, zaprosila za to, da bi lahko živela v drugi državi, a še ni dobila begunskega statusa.
137
Kateri trije vali emigracij s Slovenskega ozemlja poznamo?
1. do konca 19. stol. do začetka 1. sv. vojne
2. med in po 2. sv. vojni
3. 1960 in 1970
138
Koliko Slovencev živi izven Slovenije?
Približno 0,5 milijona, kar predstavlja 1/5 slovenskega narodnega telesa.
139
Kako izračunamo naravni prirast?
živorojeni - umrli
140
Kako izračunamo selitveni prirast?
priseljeni - odseljeni
141
Kateri tip družine prevladuje v Sloveniji?
Zakonski par z otroki (okrog 200.000). Sledi mu zakonski par brez otrok (146.000) in nato mati z otroki (109.000).
142
Koliko ljudi je v Sloveniji delovno aktivnih?
1 milijon.
143
Koliko ljudi je neaktivnih v Sloveniji?
724.000
144
Koliko je v Sloveniji upokojencev?
504.000
145
Koliko ljudi je v Sloveniji delovno sposobnih?
1.7 milijona.
146
Koliko prebivalcev je starih manj kot 15 let?
311.000
147
Koliko je brezposelnih v Sloveniji?
74.000, stopnja brezposelnosti 7,6 %
148
Kako izračunamo indeks staranja?
Is = V65+ / V0-14
149
Primerjaj prebivalstveno piramido za leto 1953, 2018 in 2057.
https://www.stat.si/poppiramida/Piramida2.asp
150
Koliko registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti deluje v Sloveniji?
Več kot 50.
151
Kakšen naravni prirast imamo v Sloveniji?
Negativen, in sicer -2,2/1.000 prebivalcev.
152
Koliko prebivalcev ima višjo, visokošolsko izobrazbo in več?
1/4 prebivalcev Slovenije (15 let in več)
153
Koliko prebivalcev ima srednješolsko izobrazbo?
Polovica prebivalcev.
154
Kolikšen je BDP v Sloveniji in koliko v EU?
24.680 EUR/prebivalca v Sloveniji in 32.320 EUR/prebivalca v EU.
155
Krožno gospodarstvo (slika).
Surovine -> načrtovanje, oblikovanje -> proizvodnja, predelava -> distribucija -> poraba, ponovna uporaba, popravilo -> zbiranje -> recikliranje -> ostanki odpadkov -> surovine ...
156
Naštej kmetijske panoge.
Poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo.
157
Koliko zemljišč je v Sloveniji za vinogradništvo in sadjarstvo?
1/3 vseh zemljišč.
158
Koliko površin je v Sloveniji travnikov in pašnikov?
Več kot polovica kmetijskih zemljišč.
159
Naštej gospodarske dejavnosti in pri vsaki navedi 2 primera.
Primarne: poljedelstvo, kmetijstvo
Sekundarne: rudarstvo, industrija
Terciarne: turizem, promet
Kvartarne: šolstvo, zdravstvo
160
Koliko imamo gozdatnih površih v Sloveniji?
Več kot 60 %.
161
Koliko slovenskega površja je namenjenega kmetijstvu?
23 %.
36,1 % so njive in vrtovi
5,8 % so sadovnjaki in vinogradi
58, 1 % so pašniki in travniki
162
Kako vse lahko delimo kmetijstvo?
Delimo ga lahko na:
- samooskrbno
- tržno
- polikulturno
- monokulturno
- ekstenzivno
- intenzivno
163
Kakšni so okoljski problemi povezani s kmetijstvom?
- degradacija prsti (zaradi erozije, onesnaženosti, eliminacije)
- toplogredni plini (metan; Razgradnja ozona; zaradi živinoreje)
- invazivne vrste iz drugih okolij (vpliv na biotsko raznovrstnost, gospodarstvo, zdravje ljudi)
- kemizacija kmetijstva (insekticidi, pesticidi, herbicidi)
Rešitev bi bilo ekološko kmetijstvo.
164
Koliko imamo v Sloveniji ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč?
10 %.
165
Koliko kmetijskih gospodarstev je bilo v SLO leta 2016?
69.900 kmetijskih gospodarstev.
166
Koliko kmetijskega zemljišča so povprečno obdelovala kmetijska gospodarstva?
5,9 ha kmetijskih zemljišč.
167
Koliko je povprečna starost gospodarjev na kmetiji?
57 let.
168
Kako se lahko živinoreja specializira?
Na prirejo mesa in prirejo mleka.
169
Na kateri reki je največ elektrarn?
Na Dravi.
170
Električna energija po viru proizvodnje (koliko % katerih elektrarn imamo)? *slika
- jedrska elektrarna: 41,2 %
- hidroelektrarne: 25,0 %
- termoelektrarne: 29,1 %
- sončne in vetrne elektrarne: 4,8 %
171
Energija iz obnovljivih virov v celotni oskrbi z energijo (koliko obnovljivih virov imamo)? *slika
- naftni proizvodi: 32 %
- jedrska energija: 24 %
- premog 17 %
- obnovljivi viri: 16 % (od tega 52 % les, nato hidroenergija 30 %)
- zemeljski plin: 11 %
172
Kje porabimo največ energije v Sloveniji?
37 % = poraba v prometu
28 % = predelovalna industrija z gospodarstvom
24 % = gospodinjstva
11 % = drugi porabniki
173
Kako se je razvila industrija?
manufakture -> iznajdba parnega stroja -> industrijska revolucija -> razvoj industrije
174
Kako delimo promet?
- potniški ali osebni
- blagovni ali tovorni
- kopni
- vodni
- zračni
175
Katere vrste turizma poznamo?
Gorski, zdraviliški, obmorski, kraški, poslovni, ekoturizem ...
176
Vplivi turizma.
+ dohodek
+ zaposlovanje
+ razvoj pokrajine
+ delo in zaslužek različnih podjetij
- spremenjen videz pokrajine
- obremenjevanje okolja
- zaposlitev le v času sezone
- vpliv na kulturo in način življenja
177
Koliko je katerih turistov?
34,2 % domačih turistov
65,8 % tujih turistov (45,5 % iz drugih držav, 14,2 % iz Avstrije)
178
Opiši lego Slovenije.
- jug Srednje Evrope
- severno zmerni topli pas (med ekvatorjem in severnim polom)
- je v srednjeevropskem časovnem pasu (prečkajo jo 3 poldnevniki)
- 46. severni vzporednik in 15. poldnevnik
179
Katere 4 naravne enote/pokrajine se stikajo v Sloveniji?
- Sredozemlje
- Dinarsko gorovje
- Panonska nižina
- Alpe
180
Na katere pokrajine členimo Slovenijo?
- alpske,
- predalpske,
- dinarsko-kraške,
- obsredozemske,
- obpanonske pokrajine
181
Koliko članic je v EU?
28.
182
Kateri so simboli EU?
- zastava (zvezde so simbol enotnosti, solidarnosti in povezanosti narodov Evrope)
- evropska himna
183
Kdaj je dan Evrope?
9. maj.
184
Od kdaj Slovenija uporablja valuto EUR?
Od 2007 dalje.
Na vseh kovancih je 12 zvezd z zastave EU.
185
Naštej nekaj slovenskih poslancev, ki so v Evropskem parlamentov.
Milan Brglez, Milan Zver, Ljudmila Novak, Romana Tomc ...
186
Zakaj je dobro živeti v EU?
- prosto gibanje med državami
- pravica do prebivanja na ozemlju članic
- študij in delo
- zdravstveno varstvo
- potovanja
187
Kaj je globalizacija?
- So spremembe, ki so posledice trgovanja, sodelovanja, poznavanja informacij ... in izmenjav na svetovni ravni.
- širjenje kapitalizma kot prevladujočega sistema v 20. stol.
188
Katere vrste globalizacij poznamo?
Gospodarska, komunikacijsko-tehnična, ekološka, kulturna, delovno-organizacijska, civilnodružbena ...
189
Kakšna je bila globalizacija v preteklosti?
- trgovanje (svila, redka živila, začimbe, žafran, sol, porcelan ...)
- prenos bolezni
- trgovina s sužnji
- invazivne, neavtohtone vrste rastlin in živali ...
190
Kaj je cilj multinacionalnih družb?
- trženje, pretok kapitala, investicije
- globalna integracija proizvodnje, specializacija
- dostop do novih trgov in virov
- matično podjetje in podružnice v več državah
- svetovna prepoznavnost znamke in podjetja
191
Kakšne so posledice globalizacije za prebivalstvo in okolje?
- vpliv na raven zaposlenosti, gospodarski in tehnološki razvoj držav
- vse večja ekonomska neenakost
- izguba lokalnih, nacionalnih posebnosti, homogenizacija
- vplivi na naravno okolje
192
Katere tržne strategije uporabljajo multinacionalne družbe?
- oglasi
- sponzoriranje dogodkov
- promoviranje preko popularnih oseb
193
Kaj je kulturna globalizacija?
- širjenje idej, jezikov, vrednot, norm
- različni izdelki, blagovne znamke, tuja glasba, tuje oddaje, filmi
- globalna potrošniška kultura (oblačila, modni dodatki)
- mediji, splet, socialna omrežja - lažja in hitrejša interakcija
- vesternizacija, amerikanizacija, hibridne kulture
194
+ in - globalizacije
POLITIČNO:
+ manj moči za avtoritarne vlade
- neželeni tuji vplivi, ki jih je težko nadzorovati
GOSPODARSKO:
+ več izbire, pestrost zaposlitev, boljši dostop do VKV delovne sile, mednarodno sodelovanje
- izkoriščanje v določenih območjih, povečevanje neenakosti, dobički v razvite države
KULTURNO:
+ spoznavanje drugih kultur
- izguba kulturne identitete
DRUGO:
+ informacije potujejo hitro
- več migracij, več globalno organiziranega kriminala
195
Naštej primere učinkov globalizacije na okolje pri povečanem transportu blaga.
* povečane emisije
* uničevanje habitata
* invazivne vrste iz tujerodnega okolja
196
Naštej primere učinkov globalizacije na okolje pri specializaciji v gospodarstvu.
* prekomerna raba naravnih virov
* prelov
* izguba habitata
* onesnaževanje
197
Naštej primere učinkov globalizacije na okolje pri zmanjšani biotski raznovrstnosti.
* nesorazmerne stopnje izgube biotske raznovrstnosti
198
Naštej primere učinkov globalizacije na okolje pri povečani ozaveščenosti.
* hiter pretok informacij, večja povezanost, več potovanj
* novi prepisi in procesi za omejevanje negativnih učinkov
199
Naštej primere učinkov globalizacije na okolje pri globalnem problemu mikroplastike.
1/4 je primarne in 3/4 sekundarne mikroplastike.
Primarne mikroplastike je 15-31 % vse mikroplastike v oceanih, v okolje pride neposredno v obliki majhnih delcev (sintetična oblačila, obraba pnevmatik, proizvodi za osebno nego)
Sekundarne mikroplastike je 69-81 % vse mikroplastike v oceanih. Nastaja pri razgradnji večjih plastičnih predmetov.
200
Vzgoja za vrednote.
- zavedanje vrednosti (spoštovati, kar imamo)
- družbena odgovornost (solidarnost, mir, varnost, pravičnost)
- odgovornost do narave (skrb se začne pri sebi)
- odprtost duha (različni viri informacij, kritični um)
- kolektivni duh (medsebojna podpora, skupni cilji)
- soudeleženost
201
Kateri kriteriji so za naravne vrednote?
Redkost, dragocenost ali znamenitost.
202
Koliko naravnih vrednot imamo v Sloveniji?
Okrog 5000.
203
Ali imamo v Sloveniji več rek ali več jam?
Več jam.
204
Koliko slovenskega površja je zavarovanega?
27.000 ha, kar je 13 % površine Slovenije.
205
Naštej narodni park in 3 regijske parke.
Triglavski narodni park, Kozjanski regijski park, Regijski park Škocijanske jame, Regijski park Goričko.
206
V Sloveniji imamo 14 pragozdov. Naštej 2 in povej, kje prevladujejo pragozdovi.
- pragozd Bukov vrh
- pragozd Krokar
Pragozdovi prevladujejo na Krasu.
