Brainscape's Knowledge GenomeTM


Top Flashcards (Certified)
All Flashcards

kemija > geografija > Flashcards

geografija Flashcards

(71 cards)

Start Studying
1
Q

veda o čem je geografija

A

geografija je veda ali znanost o zemljinem površju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kako preučuje pojave in katere

A

posamezne naravne in družbene poave preučuje v njihovi medsebojni povezanostii

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

s čim se ukvarja geografija

A

ukvarja se s preučevanjem vseh geografskih dejavnikov na celotnem zemljinem površju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kaj je zemljino površje ali geosfera

A

stik različnih ovojev zemljine obale oz. različnih sfer

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

geosfera(7)

A

antroposfera-človekove stvaritve, biosfera-živi svet, pedosfera-prst, hidrosfera-vodovje, atmosfera-ozračje, zemljina skorja, litosfera

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

pokrajina ali regija

A

predel, območje/sklenjen in zaokrožen geografski prostor s skupnimi značilnostmi, po katerih se loči od sosednjih geografskih prostorov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

geografski elementi

A

naravnografski elementi(relief, rastlinstvo, prst) in družbenogeografsaki elementi(prebivalstvo, promet, naselja). Geografski elementi se pod vplivom različnih dejavnikov spremenijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

obča geografija

A

ali splošna geografija , ki preučuje pojav ali skupino pojavov po vsem svetu. Delimo jo na: fizično in družbeno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

fizična geografija

A

preučuje naravne pojave, procese in dejavnike , ki oblikujejo pokrajino, fizična geo. preučuje:
klimatogeografija-podnebje
biogeografija-živi svet
pedogeografija-prst
geomorfologia-zemljino površje oz. relief
matematična geo.-zemljo kot nebesno telo
hidrogeografija-vodovje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

družbena geografija

A

preučuje delovanje človeške družbe v pokrajini, preučuje:
demografija-geografijo prebivalstva
geografija naselj-naselja
ekonomska geografija-gospodarske dejavnosti človeka
agrarna in industrijska-turizem in promet
politična- politične tvorbe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

regionalna geografija

A

preučuje le določeno pokrajino kot celoto vseh naravnih in družbenih pojavov(svet, Evropa, Slovenija)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

kaj oblikuje zemljino površje

A

oblikujejo ga notranje in zunanje sile

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

notranje sile in preoblikovalni procesi/drugo ime

A

endogene/svoj izvor imajo v notranjosti zemlje in ustvarjajo gorstva(višinske razlike)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

zunanje sile in preoblikovalni proces/drugo ime

A

eksogene/svoj izvor imajo zunaj zemlje in znižujejo(uravnavajo)površje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kaj povzročajo notranje sile

A

tektonski premiki zemljinega površja, gorotvorna gubanja, prelamljanje zemljine plasti, vulkanizem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kaj prištevamo med zunanje sile

A

energija sonca, vpliv lune z gravitacijo, rotacije zemlje,vpliv sonca-preperevanje kamnin, premikanje zraka, morski tokovi; denudacija, erozija, akumulacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

notranja zgradba zemlje

A

zemljino površje
zemljina skorja(8-40km)-kontinentalna, oceanska
zgornji del plašča+
plašč=2900km
zunanje jedro+
notranje jedro=3500km-sega do globine 6400km

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

mohorčičeva nezveznost(MOHO)

A

stik med zunanjim delom plašča in zemljino skorjo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

litosfera in litosferske plošče

A

litosfera je razdrobljena na več delov
litosferske plošče plavajo na astenosferi-mehkejša spodnja podlaga
delimo jih po debelini na oceanske(do 15km) in kontinentalne(do 200km)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

naštej večje litosferske plošče

A

evrazijska l.p.
afriška l.p
severnoameriška l.p.
južnoameriška l.p.
tihooceanska l.p.
antarktična l.p.
indoavstralska l.p.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

teorija o tektoniki plošč

A

sovpadanje obrisov celin(celine se ujemajo) kar vodi do wegnerjeve teorije:-vse celine so nekoč bile združene(najtrdnejši dokaz so fosili)
-pangea-velika pracelina(razdeli na lavrazijo in gondvano)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

kaj lahko pojasnimo na podlagi teorije o tektoniki plošč

A

lahko pojasnimi številna dogajanja na zemljinem površju(premikanje celin, nastajanje gorstev, vulkani, potresi)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

na čem temelji teorija o tektoniki plošč

A

raziskovanju dna oceanov, ki so mlajša kot osrednji deli celin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

sistem srednjeoceanskih hrbtov

A

najdaljšui in najizrazitejši “gorski” sistem na svetu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
globokomorski jarki
ležijo na robovih oceanov, kjer se oceansko dno upogne in podriva pod kontinentalne litosferske plošče
26
stiki med čim so srednjeoceanski hrbti in globomorski jarki
so stiki oz. meje med različnimi litosferskimi ploščami-pojav potresov in aktivnih vulkanov
27
kateri so trije načini stikanja litosferskih plošč
razmikanje plošč (islandija, severnoameriška in evrazijska plošča, vzhodna afrika),približevanje plošč (oceanska in kontinentalna-tihi ocean-subdukcija, oceanska plošča se pogreza pod kontinentalno, stik spremljajo vulkanizem, nastanek gorstev, potresi, dve kontinentalni)premikanje plošče druga ob drugi(prelomnica sv. Andreja-zelo pogosti potresi)
28
vroče točke
havaji, azori, galapagos
29
tektonsko aktivna območja-značilnosti
ne mirujejo, na njih še vedno nastajajo gorstva gubanje, razlamljanje zemljinega površja, vulkanizem
30
mladonagubana gorstva
nastala v bližnji geološki preteklosti
31
naštej mladonagubana gorstva 1.
atlas-indonezijsko otočje(gubanje)-alpe, apeninsko gorovje, dinarsko gorstvo, karpati, kaukaz, hindukš, himalaja
32
naštej mladonagubana gorstva 2.
južnoameriške kordiljere-filipini, andi, severnoameriške kordiljere, siere madre
33
tektonsko neaktivna območja
ščiti(uravnani deli pri katerih so najstarejše kamnine na površju)-kanadski ščit, baltski ščit, avstralski ščit plošče(uravnani deli katere so prekrili sedimenti)-ruska plošča, sibirska plošča korenine starih gorstev(ostanki gorstev ki so se dvignili v starejših geo. obdobjih kaledonska gorstva(britansko otočje, skandinavija) hercinska gorstva(zahodna in srednja evropa)
34
kako imenujemo nastajanje gorstev z gubanji
orgeneza ali gorotvorni proces
35
kaj tvori popolno gubo
antiklinala(izbočeni del9 in sinklinala(vbočeni del)
36
zakaj povsem pravilnih(antiklinal)gub ne najdemo v naravi
zaradi neenakomernih pritiskov, različna plastičnost kamnin
37
kaj se zgodi s staranjem kamnin in kaj to pomeni
postanejo toge, pomeni da se začnejo razlamljati
38
katere dele površja zunanje sile in procesi znižujejo hitreje
tiste ki so iz manj odpornih kamnin
39
kaj se zgodi s prvotno podobo nagubane pokrajine
spremeni se
40
katere tri orgeneze poznamo
kaledonsko-najstarejša, hercinsko, alpidsko
41
alpidska organeza
ime dobila po alpah z njo so nastala vsa mladonagubana gorstva-alpe, dinarsko gorstvo, himalaja, kavkaz, andi, pireneji
42
nastanek alp
v pramorju tetis je prišlo do odlaganja sedimentov kar privede do začetka premikanja litosferskih plošč, sedimenti ki so se pa odlagali se pa začnejo gubati in dvigati na površje
43
nagubana gorstva
vsa gorstva ki so nastala z gubanjem
44
mladonagubana gorstva
nastala v terciaru in so mlajša
45
slemenitev
nagubana gorstva so se izoblikovala v obliki gorskih slemen alpe: z proti v dinarskogorstvo: sz proti jv
46
kdaj prihaja do razlamljanja kamnin
ko so vodoravno položene plasti kamnin izpostavljene pritiskom iz različnih smeri
47
kaj zunanji procesi delajo pri grudastih gorovjih
njihove vrhove in robove hitro znižujejo
48
kaj nastane z razlamljanjem
gtudasta gorstva
49
grude
po prelomih razlomljeni deli zemljine skorje
50
kaj pomeni če nimajo slemenitve
kotline se brez reda menjavajo z dvignjenimi gorskimi čoki
51
katera hercinska gorstva so najbolj znana
v srednji evropi in zahodni evropi
52
kako so nastala hercinska gorstva
tako kot nagubana
53
kaj je vulkanizem
so vsi procesi povezani s prodiranjem trdnih tekočih ali plinastih snovi iz notranjosti zemlje na površje
54
primeri nastajanja vulkanov
območje razmikanja dveh kontinentalnih plošč podrivanje oceanske in kontinentalne plošče razmikanje dveh oceanskih litosferskih plošč-srednjeoceanski hrbet vroče točke-havaji, galapaški otoki, islandija podrivanje oceansko pod oceansko ploščo
55
kako nastaja večina vulkanizmov
ob stikih litosferskih plošč
56
ognjeni obroč
območje vulkanov okrog tihega oceana
57
vrste vulkanov glede na aktivnost
aktivni vulkani-stromboli, etna začasno neaktivni vulkani-vezuv (speči vulkan ugasli vulkani(centralni masiv)
58
vrste vulkanov glede na obliko
kaldera-krater se sesuje sam vase stožčasti vulkani (stratovulkani)-vulkan bruha različno gradivo ščitasti vulkan- ko je lava viskozna/vroča stožec se ne oblikuje lavni pokrov-ko se zaradi vročine stožcev ne more ustaviti
59
pojavi ki spremljajo vulkanizem
vroči vrelci gejziri-izbruh vroče vode v intervalih fumarole-vodna para solfatore-žveplovi plini
60
kje najdemo postovulkanske pojave
tam kjer je pravi vulkanizem že ugasnil in tudi na območjih aktivnega vulkamnizma
61
pozitivni učinki vulkanizma
rodovitna prst, nastajanje otoških držav in otočij, izkoriščanje vroče vode, turizem
62
negativni učinki vulkanizma
uničenje mest, odpovedi letalskih prevozov zaradi dima, smrtne žrtve
63
s čim so povezani potresi oz. kako
so neposredno povezani s premikanjem litosferskih plošč
64
kakšnega izvora so vulkani
večina jih je tektonskega izvora
65
kdaj se dogajajo potresi
ob vulkanskih izbruhih, jamskih podorih, prelomih, močnejši pa ob podrivanju litosferskih plošč in drsenju plošč
66
kaj je epicenter/nadžarišče
točka ki leži na zemljinem površju nad hipocentrom kjer so učinki potresa najmočnejši
67
kaj je hipocenter/žarišče
mesto v notranjosti zemlje kjer pride do premaknitve
68
kako se sprostijo nakopičeni pritiski
sprostijo se v obliki potresnih valov(tresenje tal)
69
kako merimo potrese
seizmografi, seizmologi righterjeva lestvica-merjenje magnitude(količina sproščene energije) -devet stopenj(navzgor je neomejena) -vsaka stopnja pomeni 32 krat večjo količino sproščene energije evropska makroseizmatična lestvica(ems)-meri vplive potresov na ljudi, naravo, zgradbe, predmete -dvanajst stopenj intenzitete
70
katera so slovenska potresna območja
zgorje posočje ljubljanska kotlina krška kotlina
71
kako se zavarovati pred potresi
protipotresna gradnja ukrepanje in obnašanje ljudi ob samem potresu

kemija (3 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions