imperializem, kolonializem, delitev sveta Flashcards
(39 cards)
1
Q
prusko-francoska vojna do prve svetovne vojne
A
- zadnja vojna do prve sv vojne
- 40 letno obdobje miru
- evropske velesile so svojo pozornost usmerjale na območje afrike, azije, pacifika in balkana
- tekma za kolonialne posesti (evropska + zda, japonska)
2
Q
obdobje imperializma
A
čas, ko so posamezne države kazale močne težnje po ekonomski in politični nadvladi nad tujim ozemljem
3
Q
kolonializem
A
politika gospodarsko močnejših držav, ki temleji na osvajanju, gospodarskem izkoriščanju in političnem zatiranju drugih dežel
4
Q
imperializem
A
težnja velesil po nadvladi (vojaški, politični, gospodarski…), ki jo država želi doseči z brezobzirno ekspanzionistično politiko
5
Q
obmejni imperializem
A
oblika imperializma, s katero ena država svoje ozemlje širi na račun njenih neposrednih sosed
6
Q
kolonija
A
dežela, ki je pod oblastjo gospodarsko močnejše države, od katere je prostorsko ločena
7
Q
kolonizacija
A
postopno širjenje posesti ene države na račun druge
8
Q
aneksija
A
nasilna pripojitev tujega ozemlja kaki državi, priključitev
9
Q
vzroki za imperializem
ekonomski vzroki
A
- razmah industrializacije, naprednejša tehnologija -> podjetja začela proizvajati več blaga, kot ga je potreboval domači/evropski trg
- gospodarska kriza (1873) -> opuščanje svobodne trgovine
- nove zaščitne carine na tuje blago in si prizadevali najti nove trge zunaj evrope
- kolonije -> novi trg za prodajo odvečnih proizvodov, območje, s katerim so lahko pridobivale poceni surovine
- predvsem anglija
10
Q
vzroki za imperializem
nacionalizem
A
- nekatere države so iz prestižnih razlogov želele vzpostaviti imperialne posesti
- npr italija s širitvijo kolonialne posesti predvsem na področju severne afrike želela obnoviti nekdanji blišč rimskega imperija
11
Q
vzroki za imperializem
rivalstvo med evropskimi državami
A
- pogosto je povzročalo zavist in spodbudilo lastne težnje po pridobivanju kolonij
- rivalstvo, predvsem z vb in francijo, je bil eden izmed glavnih razlogov za intenzivno širjenje nemške kolonialne posesti
12
Q
vzroki za imperializem
evropska kulturna “superiornost”
A
- želja po širitvi kolonij je bila povezana z občutkom evropejcev, da so na višji kulturni, družbeni in politični ravni
- želeli so “civilizirati” po njihovem mnenju zaostale narode
13
Q
cilje imperialistične politike vb
A
- ohraniti pomorsko pot v indijo
- zaokrožiti kolonialno posest v afriki, kar se je uresničilo z osvajanji iz severne in južne afrike, iz egipta in kapske kolonije
14
Q
vrhunec ekspanzionistične politike v vb
A
- pod premierjem benjaminom disraelijem
- do začetka 20 stol je postala vodilna pomorska velesila z obsežnim imperijem -> predvsem indija zaradi surovin in naravnih danosti (dragulj angleške krone)
15
Q
joseph chamberlain in skupnost narodov
A
- britanski kolonialni minister
- želel je imperij preoblikovati v skupnost narodov (commonwealth), ki bi bila tesno povezana z vb
- nekatera kolonialna ozemlja so v tem času dobila status dominiona z avtonomnimi pravicami
- skupnost narodov je zaživela po drugi sv vojni
16
Q
dominion
A
samoupravna državna enota znotraj britanskega imperija, ki je priznavala britanskega monarha kot voditelja države, ki ga v dominionu zastopa generalni guverner
17
Q
francoska imperialistična politika
A
- usmerjena v širjeje kolonialne posesti v afriki in indokini, kjer so ustanovili indokitajsko zvezo
- posebnost na tem območju:
-> siam (tajska) med francoskim in britanskim vplivnim območjem, kljub širjenju tuje kolonialne posesti ohranjal svojo notranjo neodvisnost
18
Q
nemško cesarstvo
A
- gospodarska moč in vpliv sta vse bolj naraščala
- nemci so veljali za zamudniški narod, ker so se v kolonialno tekmo vključili šele proti koncu 19 stol
19
Q
zda
A
- po zmagi s španijo l 1898 so pridobile več španskih posesti v karibih in na pacifiku
- krepile so vojno mornarico, po moči takoj za britansko
- “dvorišče zda” -> vpliv v latinski ameriki so si zagotavljali posredno s finančnimi vlaganji
-> takšno pol imenujemo tudi dolarska diplomacija - 1914 so dokončali gradnjo panamskega prekopa, ki so ga začeli graditi francozi
-> prekop je imel velik gospodarski in strateški pomen, saj je povezal atlantik in pacifik ter skrajšal pot okrog južne amerike
20
Q
japonska
A
- glavna tekmica zda na pacifiku in v (jugo)vzhodni aziji
- z uspešnimi reformami gospodarsko, politično in vojaško okrepila in postala vodilna azijska velesila
- položaj je utrdila z zmagami v vojnah s kitajsko in rusijo
- pomembno osvajeno posest je predstavljala z viri bogata mandžurija (kitajska)
- zda so skušale japonski vpliv zmanjšati z zahtevami po politiki “odprtih vrat”
21
Q
rusija
A
- prizadevala si je za dostop do pacifika v vzhodni aziji in do sredozemlja prek pomorskih ožin bospor in dardanele
- krepila je vojaško moč in ozemeljski vpliv v sibiriji, kamor se je širila od 16 stol
22
Q
italija
A
posesti v libiji in somaliji
23
Q
avstro-ogrska
A
- širila na balkan, kjer je trčila na nasprotovanje rusije
- rusija je v duhu panslavistične ideje varovala interese slovanskih narodov in prek njih širila svoj vpliv
-> na balkanu predvsem na račun srbije in bolgarije
24
Q
osmanska država
A
- na bljižnjem vzhod je imela vpliv in posesti
- njena moč je v primerjavi z drugimi velesilami pešala
25
ignacij knoblehar
- 1819-1858
- doma iz škocjana
- kot misijonar je deloval v sudanu
- pripravil skice, slike in zapise o etnoloških, etnografskih in naravnih značilnosti območja sudana
- v svojem času eden najoljših poznavalcev belega nila
- opisal kulturo in jezikovne značilnosti ljudstva bari in južnega sudana
26
afrika
- glavno prizorišče kolonialne politike evropskih držav
- 1875 so evropske države imele pod svojo oblastjo zgolj desetino afrike
- do začetka 20 stol so si razdelile vso celino
27
berlinska konferenca/konferenca kongo
- agresivna kolonialna politika je predstavljala tveganje za vznik konfliktov med evropskimi velesilami
- bismarck je z zapletenim sistemom zavezništev želel obvarovati nemčijo, da je ne bi okrožali nasprotniki
- namen konference je bil določiti območja proste trgovine ob rekah kongo in niger
- med srečanjem je uspelo belgijskemu kralju leopoldu ii pridobiti kongo kot svojo zasebno posest, s čimer so začeli belgijci to kolonijo in njegovo prebivalstvo nečloveško izkoriščati
28
akt kongo
podlaga za kolonialno delitev afrike
29
imperialistična politika svetovnih velesil
- vodila je v tekmovanje za delitev ozemlja in večanja vpliva v svetu
- poleg starih kolonialnih velesil so se v tekmo vključile še nove
- nakopičile so ogromno gospodarsko, politično in vojaško moč ter politični vpliv
30
stare velesile
- vb
- francija
- nizozemska
- španija
- portugalska
- rusija
31
nove velesile
- nemčija
- belgija
- italija
- zda
- japonska
32
vb, nemčija in zda (vodilne sile v katerih sektorjih?)
- vb je bila vodilna sila v finančnem sektorju in pomorski trgovini
- zda in nemčija so prehiteli vb v industrijskem sektorju
33
železniško omrežje in parniki
v pomorskem prometu so velesilam omogočili širjenje vpliva in obvladovanje sveta
34
oborožitev
- velesile so vpliv v svetu širili s pomočjo vojske
- vojaške sile so krepili
- večali vojne mornarice, s katero so obdelovale pomorske poti in dostop do svojih kolonialnih posesti
- več denarja so namenjale oborožitvi, razvijale so nove vrste orožja in krepile svoje armade
35
maroški krizi
- nemčija je skušala na račun šibkejše francije uveljati vpliv v maroku
- maroko je obiskal viljem ii in zahteval, naj imajo vse velesile enak dostop do maroškega ozemlja, kar so na mednarodni konferenci zavrnile
- maroško krizo je velesilam uspelo pomiriti z diplomatskimi sredstvi, nemško cesarstvo pa z delom francoske posesti v ekvatorialni afriki
36
kriza na balkanu
- balkanski narodi so si celo 19 stol prizadevali za osvoboditev izpod osmanske oblasti
- rusija je želela oslabiti osmanski imperij, ker je želela biti zaščitnica slovanskih narodov, zlasti srbov in bolgarov
-> sklican berlinski kongres
37
berlinski kongres
- širjenje ruskega vpliva je ogrozilo interese avstro-ogrske in vb, zato je bil na pobudo nemškega cesarstva l 1878 sklican berlinski kongres
- določil je, da so srbija, črna gora in romunija neodvisne države
- neodvisen severni del bolgarije kot kneževina bolgarija pod rusko zaščito
- avstro-ogrski so dovolili zasesti bosno in hercegovino
38
aneksijska kriza
- krizo v bosni je ao še dodatno zaostrila, ko jo je l 1908 uradno priključila oz. anektirala
- z rusijo in srbijo z diplomatskimi prizadevanji pomirili
-> rusija je podpirala srbe v bosni ter spodbujala njihovo delovanje proti ao
39
značilnosti imperializma
- nadvlada nad neevropejci
- kolonizacija
-> surovine za kapital gospodarstvo
-> delovna sila
-> občutek večvrednosti
