Inferenčna statistika Flashcards

(36 cards)

1
Q

Kaj je inferenčna statistika

A

Je področje statistike, ki se ukvarja z metodami statističnega sklepanja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je statistično sklepanje?

A

Sklepanje iz vzorca na populacijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako v statistiki razlikujemo množične pojave in kaj pri tem uporabljamo?

A

Na podlagi podatkov iz verjetnostnih vzorcev.Pri tem uporabljamo statistično ocenjevanje in preizkušanje hipotez.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Opiši metodo statističnega ocenjevanja

A

To so intervali zaupanja. Je postopek s katerim iz vzorca pridobimo oceno statistične karakterisitike celotne populacije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Opiši metodo preizkušanja hipotez

A

To je preverjanje domnev. Je postopek s katerim na osnovi podatkov iz vzorca preverjamo veljavnost domnev na populaciji.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Naštej primere vzorčenja (5)

A
  1. Testiranje znanstvenih teorij
  2. Zdravstvo
  3. Vladne institucije
  4. Tržno raziskovanje
  5. Javnomnenjske raziskave
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj je populacija?

A

Je množica vseh preučevanih elementov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj je vzorec?

A

Je podmnožica populacije, na osnovi katere sklepamo o lastnostih cele populacije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj je vzorčenje?

A

Je proces izbire dela populacije, ki bo vključen v raziskavo; elemente iz populacije slučajno izbiramo v vzorec (verjetnostno vzorčenje)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj je vzorčni okvir?

A

Je seznam elementov/enot ciljne populacije, iz katerega izbiramo vzorce

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kateri je verjetnostni/slučajni vzorec?

A

Vsak element v populaciji in ima vnaprej znano in neničelno verjetnost, da se pojavi v vzorcu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Katere načine verjetnostnega vzorčenja poznamo?

A
  1. Enostavno slučajno vzorčenje
  2. Sistematično vzorčenje
  3. Stratificirano vzorčenje
  4. Večstopenjsko vzorčenje
  5. Sorazmerno vzorčenje
  6. Dvofazno vzorčenje
  7. Vzorčenje z replikacijami
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Opiši enostavno slučajno vzorčenje ali SRS vzorce

A
  • Je najpreprostejše
  • osnova drugim metodam
  • srs - simple random sampling
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj točno je SRS vzorec?

A

To so vsi možni vzorci, ki so enako verjetni.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj je EPSEM vzorec?

A

Vsaka enota ima verjetnost izbora v vzorec.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj je verjetnostni vzorec?

A

Vsaka enota ima neničelno, vnaprej znano verjetnost izbora.

17
Q

Razloži vzorčenje s ponavljanjem (sklop enostavno slučajno vzr)

A

Izbrane enote pred ponovnim izbiranjem vrnemo v populacijo. Število vseh možnih vzorcev je n na N.

18
Q

Razloži vzorčenje brez ponavljanja (sklop enostavnega slučajnega vzr)

A

Uporabimo, kadar je velikost vzorca v primerjavi s populacijo majhna. V tem primeru izbranih enot ne vrnemo v populacijo - št. slučajnih vzorcev brez ponavljanja je N/n

19
Q

Kaj je disproporcionalna startifikacija

A

velikosti vzorca v stratumih niso sorazmerne ustrezni velikosti populacije

19
Q

Opiši sistematično vzorčenje in katere vrste vzorecev nastane pri tej metodi.

A

Je bolj praktično; iz seznama enot (vzorčnega okvira) izberemo v vzorec vsak k-ti element, pri čemer smo predhodno izbrali določen slučajni začetek. Takšen vzorec je verjetnostni in EPSEM vzorec.

19
Q

Opiši startificirano vzorčenje

A

Pomagamo si z vnaprej pozanimi informacijami o populaciji. Populacijo razdelimo na podpopulacije - STRATUME.
V postopku izbiranja vzorca opravimo vzorčenje ločeno in neodvisno v vsakemu startumu posebej.

19
Q

Kaj je proporcionalna startifikacija

A

Velikosti vzrca v stratmih so sorazmerne ustrezni velikosti populacije.

19
Q

Kaj je vzorčenje v skupinah ali večstopenjsko vzorčenje

A

Pomagamo si z vnaprej poznanimi informacijami o populaciji o tem, kako se enote združujejo v neke skupine (dijaki v razrede, razrede v šole)

20
Q

Kako poteka vzorčenje v skupinah?

A
  1. Izberemo vzorec skupin
  2. Znotraj izbranih skupin izberemo
    - v vzorec vse enote (vzorčenje v skupinah)
    - vzorčenje enote (dvostopenjsko vzorčenje)
21
Kaj je parameter | VZORČNE STATISTIKE IN PORAZDELITVE
Statistične karakterisitike imenujemo parametri, če so izračunane ali ocenjene za populacijo (fiksna št., neznana)
22
Kaj so statistike | VZORČNE STATISTIKE IN PORAZDELITVE
Statistične karakteristike imenujemo statistike, če so izračunane na vzorcu (variabilna št. se spreminjajo od vzorca do vzorca)
23
Katere oznake imamo za parametre in za statistike | VZORČNE STATISTIKE IN PORAZDELITVE
Za populacijo(za parametre) imamo grške črke; za vzorec (za statistike) imamo latinske črke
24
Zakaj nas zanimajo porazdelitve | PORAZDELITVE VZORČNIH STATISTIK
So osnova za 2 osnovna postopka sklepanja iz vzorca na populacijo. 1. statistično ocenjevanje značilnosti populacije 2. preverjanje hipotez (testiranje domnev) ## Footnote Gre za zakonitost zvez med osnovno populacijo in populacijo vseh možnih vzorcev iz te populacije - temeljijo na verjetnostnem računu.
25
Kako dobimo populacijo vseh možnih vzorcev
V populaciji imamo N enot in iz te populacije slučajno izbiramo (s ponavljanjem) n enot v enostavni slučajni vzorec -- vsaka enota ima enako verjetnost, da bo izbrana v vzorec in vsi vzorci so enako verjetni. Torej, smo iz populacije izbrali vse možne vzorce in dobili populacijo vseh možnih vzorcev.
26
Kaj je matematično upanje?Kaj predstavlja? Kako jo izračunamo?
Je aritmetična sredina slučajne spremenljivke; je rpičakovana vrednost slučajne spremenljivke, če poskus večkrat ponovimo. Predstavlja popvprečje realizacij spremenljivke v velikemu št. ponovitev poskusa. Izračunamo tako, da izračunamo povprečje vz. ar. sr. na vseh možnih vzorcih.
27
Kaj je disperzija? Kako jo izračunamo?
Je varianca slučajne spremenljivke; meri variabilnost slučajne spremenljivke okoli svoje ar. sr., torej okoli matematičnega upanja. Izračunamo jo kot povprečni kvadratni odklon vrenosti od ar. sr. | Koren disperzije -- STANDARDNA NAPAKA
28
Naštej 3 značilnosti porazdelitve vzorčnih statistik
1. porazdelitev vzr. stat. se ne ujema s porazdelitvijo originalne spremenljivke na populaciji 2. povprečje (matematično upanje) vseh vzorčnih ar. sr. je ravno enako vrednosti populacije 3. st. odklon vzorčnih ar. sr. (st. napaka) je ravno enak st. odklonu vrednosti na populaciji, deljeno s korenom iz velikosti vzorc. Meri variabilnost vzorčnih statistik, v tem primeru vzorčnih ar. sr. ( v tem primeru lahko vrednosti vzorčnih aitmetičnih sredin obravnavamo kot novo slučajno spremenljivko. (Če na populaciji tvorimo vse možne vzorce in za vsak možni vzorec izračunamo ar sr.)) ## Footnote Tako dobimo neko porazdelitev vzorčne statistike - vzorčna porazdelitev!!
29
Splošen zapis - 3 točke | VZORČNE STATISTIKE IN PORAZDELITVE
1. g je vzorčna statistika s katero ocenjujemo populacijski parameter y (gama) 2. porazdelitev vzorčne statistike -- g:N (E(g), SE (g)) 3. oblika porazdelitve je lahko normalna (N), studentova t (t), hi - kvadrat (x na 2) ... ## Footnote Za tretjo točko - oblika odvisna za katero vzorčno statistiko gre in kako velike vzorce delamo
30
opiši postopek | PORAZDELITEV VZORČNIH ARITMETIČNIH SREDIN
Spremenljivka x se na populaciji porazdeljuje normalno N (mi, sigma). Iz populacije tvorimo vse možne vzorce velikosti n in na vsakem vzorcu izračunamo vzorčno ar. sr. x/
31
Kje je porazdelitev vz. ar. sredin na vseh vzorcih normalna? | PORAZDELITEV VZORČNIH ARITMETIČNIH SREDIN
Kjer je 1. matematično upanje vz. ar. sr. enako ar. sr. spremenljivke na populaciji (populacijskemu parametru) 2. standardni odklon vzorčnih aritmetičnih sredin (st. napaka) enak : * če tvorimo vzorce iz končne populacije s ponavljanjem * če tvorimo vzorce iz končne populacije brez ponavljanja | glej formule:)
32