IPZKP Flashcards
1
Q
Začetek sodobnega kazenskega prava
A
- stoletje
2
Q
Urnamujev zakonik
A
- stoletje pred Kristusom
3
Q
Zapisniki o pravdah pred ljudskimi sodišči, ki pričajo o odgovornosti hišnega gospodarja
A
od 16. do 18. stoletja
4
Q
Jeseniški rudniški red
A
1381
5
Q
Omenjanje krvavega denariča za Furlanijo
A
okoli leta 1200
6
Q
Omenjanje krvavega denariča za Dolenjsko
A
1265
7
Q
Kranjski red za deželska sodišča
A
1535
8
Q
Splošna odprava dajatev/krvavega denariča
A
1519
9
Q
Institut brezpokojnosti/potóka v ruskem pravu
A
- stoletje
10
Q
Omejevanje fajd in krvnega maščevanja
A
okrog leta 100 v Franciji kot pojav clunyjskega cerkvenega reformnega gibanja
11
Q
Božje premirje in božji mir, kot cerkveni predpisi, ki pri nas urejajo kompozicijski sistem
A
- in 14. stoletje
12
Q
Poseben Deželni mir po zmagi Habsburžanov
A
1267
13
Q
Privilegija vojvode Albrehta II. za Kranjsko in Koroško
A
1338
14
Q
Privilegija, ki določata, da naj sodnik ubijalca prime in obsodi, ko pridejo sorodniki ubitega s pokrikom pred sodnika
A
1365
15
Q
Razširjenost pustošenja kot oblike maščevanja na Kranjskem
A
še v 16. stoletju
16
Q
Poroštvo, kadar ima ena stranka drugo v zaporu
A
1241, 1244 in 1253
17
Q
deželna mirovna zakonodaja, ki določa nekatera hudodelstva, ki jih preganja oblast
A
- in 13. stoletje
18
Q
Privilegiji, ki pri nas določajo zastraševalni namen kazni
A
- in 14. stoletje in mestni statuti
19
Q
Prehod pravice do pomilostitve s kralja na teritorialne kneze
A
- stoletje
20
Q
Odprava božje sodbe
A
- stoletje
21
Q
Ptujska statuta
A
1376 in 1513
22
Q
Začetek nastajanja deželnih mirov v Evropi in uveljavljajo javni interes
A
- stoletje
23
Q
Redni zbori podložnikov, na katerih so morali podložniki prijaviti kazniva dejanja, se pri nas imenujejo veča ali pojezda
A
Ohranjeni še v 16. stoletju
24
Q
Koroško sodišče Čače sklicuje 3 redne veče na leto
A
- stoletje
25
Postopna odprava akuzatornega postopka in uvedba inkvizicijskega
13. stoletje
26
Uradna uvedba torture kot sredstvo za dosego priznanja
druga polovica 13. stoletja
27
Ljubljanski malefični red / Ljubljanski "red in zakon" za izvrševanje kazenskega sodstva, ki ga je izdal Maksimilijan I.
1514
28
Tirolski kazenski sodni red
1499
29
Zakonik in postopnik, ki ga je izdal Karel V. za svoje cesarstvo /Constitutio Criminalis Carolina
1532
30
Bamberški sodni red / Constitutio Criminalis Bambergensis
1507
31
Čarovništvo kot delikt z dejanskimi škodljivimi posledicami in ne več kot verski delikt
zadnja četrtina 15. stoletja
32
Zadnji sunek preganjanja čarovništva pri nas
druga polovica 17. stoletja
33
Pojenjanje preganjanja čarovništva pri nas
začetek 18. stoletja
34
Prvi sodni red za slovenske dežele / kranjski sodni red za deželska sodišča
1535
35
Sodni red za Spodnjo Avstrijo
1514
36
Zadnji ponatis Kranjskega reda za deželska sodišča
1707
37
Koroški sodni red za deželska sodišča
1577
38
Štajerski sodni red za deželska sodišča
1574
39
Veljavnost sodnih redov za deželska sodišča
velik del 18. stoletja
40
Reformacija sodnega reda za Štajersko (instrukcija za krvne sodnike)
1726
41
Reformacija sodnega reda za Kranjsko (instrukcija za krvne sodnike)
1767
42
Reformacija sodnega reda za Koroško (instrukcija za krvne sodnike)
1774
43
Ohranitev patrimonialne oblasti
do leta 1848
44
Spremembe uprave in sodstva
17. in 18. stoletje
45
Ukinitev urada deželnoknežjega deželskega sodišča in gradiškega mestnega vikarja in prodaja ostanka sodstva jurisdicentom
1756
46
Nastanek gorskih vinogradov
13. stoletje
47
Gorske bukve
1543
48
Poskus uzakonitve gorskih bukev na Kranjskem
konec 16. stoletja
49
Uporaba krivdne odgovornosti na ljudskih sodiščih (glede gorskih pravd)
18. stoletje
50
Zapisnikar v Kostanjevici zapiše "Qui causam damni dedit, damnum dedisse videtur"
1595
51
Cerkvena oblast na našem ozemlju
oglejski patriarh in salzburški nadškof
52
Pristojnost cerkvenih sodišč za coprništvo
do sredine 16. stoletja
53
Razmah policijskih redov
16. stoletje
54
Policijski red za notranjeavstrijske dežele
1542
55
Nov policijski red za notranjeavstrijske dežele
1552
56
Posebni policijski redi za posamezne dežele
1577
57
Prvi poskus poenotenja na kazenskopravnem področju / Obči kazenskopravni red / Constitutio Criminalis Theresiana
1768
58
Odredba Marije Terezije, da ji morajo uvedbo procesa proti veščam predložiti v osebno odločitev
1766
59
Marija Terezija odpravi torturo
1776
60
Navodilo Marije Terezije, naj se smrtne kazni nadomestijo s prisilnim delom
1766
61
Delovanje prve kaznilnice in prisilne delavnice v Ljubljani
od leta 1754
62
Cesare Beccaria izda delo O zločinih in kaznih
1764
63
Profesor pravne fakultete v Innsbrucku Franc Ksaver Jelen izda delo Dva govora o splošnih načelih kazenskega prava in o zgodovini njegove literature
1785
64
Cesar Jožef II. izda Obči zakonik o hudodelstvih in njihovem kaznovanju / Constitutio Criminalis Josephina
1787
65
Reformacija kazenskega postopka z Občim redom za kazenska sodišča (Jožef II.)
1788
66
Leopold II. ustavi transport zapornikov k vlečenju in isto leto to kazen odpravi
1790
67
Cesar Franc II. ponovno uvede smrtno kazen za veleizdajo
1795
68
Cesar Franc II. izda Zakon o hudodelstvih in težkih policijskih prestopkih
1803
69
Uvedba osnutka Zakona o hudodelstvih in težkih policijskih prestopkih v Zahodni Galiciji
1796
70
Ilirske province
1809 - 1813
71
Napoleonov nov kazenskopravni red
1808
72
Napoleonov kazenski zakonik
1810
73
Stopnje maščevanja
1. Prosto in neomejeno maščevanje ne glede na krivdo storilca
2. Omejitev maščevanja na obseg ki ustreza teži povoda (uvedba talion. nač. in osebne odg.)
3. Sklenitev začasnega premirja
4. Uvedba navideznega maščevanja (pokora)
5. Poravnava/kompozicija
74
Institut brezpokojnosti
Oseba, razglašena za brezpokojno, je izgubila vsako pravno zaščito in je bila dana na voljo knezu ali vsem pripadnikom neke skupnosti.
Pozitiven učinek: pravno dopusten postane napad skupnosti na podlagi sklepa skupnosti ali razglasa po določenem funkcionarju.
Negativen učinek: odtegnitev pravnega varstva članu skupnosti, ki je povzročil prenehanje njegovr pravne subjektivitete (smrt v pravni sferi)
75
Zaplemba/vastacija
Po pravu dopuščeno in ukazano razdejanje celotnega premoženja (totalna vastacija) ali posameznih premoženjskih predmetov (parcialna vastacija) kot povračilo za lastnikovo/posestnikovo nezakonito ravnanje.
76
Pustošenje
Običaj, ko so sorodniki ubitega vdrli na ubijalčevo zemljišče in opostošili in pohodili vse, kar so na njem našli. Gre za obliko kolektivnega maščevanja na storilčevem premoženju.
77
Omejevanje fajd
Fajda je pravno priznano nasilno reševanje sporov med fevdalci.
Omejevali so jih z božijm premirjem in božjim mirom - cerkveni predpisi ki skušajo preprečiti fajdo ob določenih časih, na določenih krajih in proti določenim osebam.
78
Odrek maščevanju
V dobi fajd prdvsem kadar je imela ena stranka drugo v zaporu. Ko se je zaprta oseba odkupila, jo ne nasprotnik izpustil in si zagotovil varnost pred njenim maščevanjem. Včasih so morali to zagotoviti s poroštvom. Pozneje se to prenese tudi na izpustitev iz zaplra javnih sodišč.
79
Vrste kaznj
Smrtne kazni, sramotilne kazni, premoženjske kazni, prostostne kazni, mutilacijske kazni - kazni določene po talionskem načelu, zrcaleče se kazni
80
Zgodnji srednjeveški sodni postopek
Akuzatorno načelo, ustnost in javnost pravdnih dejanj, preplet procesnih in materialnih določb, procesni instituti - prisega, obdolženčevo priznanje, izjave prič; božja sodba - sodni dvoboj; institut prisežnih pomočnikov, izključena svobodna dokazna presoja sodišča - dokazna maksima
81
Sodni postopek v 13. stoletju
Odprava akuzatornega in uvedba inkvizicijskega/inkvizitornega postopka, začetek postolka po UD, sodnik vodi proces in ugotavlja materialna dejstva, izpovedbe očividcev, ogled, najzaneslivejši dokaz je priznanje obtoženca, tortura, ukinitev javnosti, neplsrednosti in ustnosti postopka
82
Malefični red (1514)
Ena prvih samostojnih uzakonitev kazenskega prava v nižjeavstrijskih deželah in Evropi nasploh, predpisan sodni postopek, uvedba tipskih KD + značilne krute kazni, preseže privatno pojmovanje kp, uvede inkvizitorni postopek, vrši se po UD, javnost izključena, tortura nekaj samoumevnega
83
CCC (1532)
Procesnopravni red ki vključuje tudi materialnopravne določbe (praktične potrebe pravosodnih organov), omejevanje sodniške samovolje z normjranim inkvizicijskim postopkom, tortura samo v primeru utemeljenega suma (se niso držali), načelo subjektivne odg., inkriminacija poskusa, razlogi za omilitev/izključitev odg., upoštevanje mladosti in slaboumnosti storilca, kaznovanje po analogiji (samovolja), namen kaznovanja je maščevanje, za straševanje in zaščita skupnosti, pozna redne in izredne/arbitrarne kazni, uporablja se kot subsidiarni pravni vir
84
Kranjski sodni red za deželska sodišča (1535)
Prvi sodni red za slovenske dežele, se ne drži CCC, ozko opredeli dejanja v pristojnosti deželskih sodišč - usmrtitev in izdaja vladarja ter org. upora, uboj, umor, samomor, hude tp, prmeoženjska kd, ponarejanje, požig, čaranje ipd.,
85
Značilnosti ljudskih sodišč (gorske pravde)
Ne ločujejo strogo med težkimi in lahkimk kd ter med kazenskopravno in odškodninskopravnosfero, bolj kot za kaznovanje si prizadevajo za poravnavo, možnost pomilostitve storilca, načelo večja škoda, večja kazen, preganjanje sostorilstva, pozno upoštevanje subjektivne odg., neprištevnosti in mladosti, globe (premoženjske kazni), zrcaleče se kazni in sramotilne kazni
86
Osnovna odeja absolutizma
Centralizacija oblasti, odprava partikularizma, poenotenje pravnega sistema - posamični akti ali psokusi kodificiranja pravnih področij, ideje racionalizma, razsvetljenstva in naravnega prava
87
CCT (1768)
Enotno uredi kazenskopravno rpoblematiko za vse dežele monarhije, delno kot predavanje delno kot obvezno navodilo, materialno in procesno pravo sta urejena skupaj, dopušča kaznovanje po sodnikovem prostem preudarku, inkvizicijski postopek, tajen in pisen, odprava možnosti postopka na podlagi privatne obtožbe, omejitev turture na preiskavo kd, kaznkvanih s smrtjo, omenja poboljšanje storilca, izvzema ženske od najbolj krutih kazni
88
Kalvinistična ideja
Nadomestitev smrtnih kazni s prisilnim delom, idena da delo poboljša storilca, porast števila kaznilnic in prosilnih delavnic
89
Beccarijeve "zahteve"
Samo zakonodajalec lahko določa kazni in pogoje za odvzem prostosti - prepoved sojenja po analogiji, kazen naj ima generalno in specialno preventivni namen, prekrute kazni so brez pomena, sorazmernost kazni do dejanja, kazni naj se izvajajo hitro in natančno, postopek mora biti javen, obtožencu mora biti zagotovljena obramba, odpraviti je treba torturo, smrtna kazen je upravičena samo v izrednih razmerah, bistvo je preprečevanje vzrokov hudodelstev.
90
CCJ (1787)
Ureja samo materialno pravo, kiga deli na kriminalne zločine (kp) in politična hudodelstva (up), omeji pristojnost patrimonialnih sodišč, prepoved sojenja po analogiji, prepoved omilitve/postrožitve predpisane kazni, odprava smrtne kazni, izenačenje prava za vse sloje (enakost pred zakonom), ni več čarovništva, manjši pomen religioznih kd, načelo, po katerem sta za kaznovanje potrebna hudobni naklep in prosta volja storilca, usmeritev k popolni racionalizaciji kp, krute kazni za generalno preventivni učinek - sramotilna znamenja, tepež, prikovanje v ječi, mnogo prostostnih kazni
91
Obči red za kazenska sodišča (Jožef II. 1788)
Ureja kazenski postopek, inkvizicijska maksima, koncentracija funkcij, prepoved postavitve zagovornika, zabriše mejo med splošnim in posebnim inkvizicijskim postopkom, uvedba kazni za nepokorščino/laž, sodnik nima pravice do proste presoje dokazov ampak ej vezan na pozitivno zakonsko dokazno maksimo, obnovi kazen vlečenja ladij za obsojene na zapor in javna dela
92
Spremembe Leopolda II (1790 - 1795)
Ustavi transporte zapornikov k vlečenju ladij in kazen odpravi, odpravi javno kazen s tepežem, vžiganjem in prikovanjem
93
Spremembe Franca II. (1795+)
Uvede smrtno kazen za veleizdajo, združi materialno in procesno pravo, ohrani delitev na kp in up, natančno opredeljeni ds kd, naštevanje policijskih prestopkov (up) - indic na marčno revolucijo), javna smrtna kazen za mnoga kd, krute prostostne kazni + sramotilni oder, pretepanje, delo na galejah;vžiganje sramotilnih znamenj za izgnance, generalnopreventivni namen kaznovanja, inkvizicijski postopek, kazni za nepokorščino, sprejem negativne dokazne maksime - zakon predpisuje količino in kakovost dokazov ki so nujni + sodnik mora sam ugotavljati kdaj so dokazni zadostni
94
Ureditev Ilirskih provinc (1809 - 1813)
Vsaka sodba mora biti utemeljena, razprava pri kazenskih zadevah mora biti javna in kontradiktorna, obtoženec mora imeti zagovornika, ki si ga izbere sam ali mu ga dodeli sodišče, pravosodstvo je brezplačno, prepoved da bi sodniki dobivali postranske zaslužke, spremenjena org. struktura sodišč, ločitev uprave od sodstva, francoski porotni način sojenja
