izpit Flashcards
(75 cards)
1
Q
Katera so ključna vprašanja za opis zgodovinskega razvoja nekega področja?
A
Zakaj? Kje? Kdaj? Kdo? Kako?
2
Q
Zakaj se je razvilo področje DI?
A
3 glavni vzroki:
- Ker družbeni razvoj zahteva povezovanje družboslovja z računalništvom. Glavni razlog za razvoj družboslovneinformatike je, da dobimo objektivne odgovore na vprašanja vplivov tehnologije.
- Potrebe trga dela, potrebe po novih kompetencah
- Tehnodeterministična paradigma - nezadovoljstvo z obstoječimi razumevanji odnosa med tehnologijo in družbo
3
Q
Kaj je tehnološki determinizem?
A
Poenostavljen enosmeren vpliv tehnologije na družbo.
4
Q
2 vidika tehnološkega determinizma:
A
- Utopianizem: tehnologije spodbujajo najboljše vidike človeške narave, medosebne odnose, )
- Antiutopianizem
5
Q
DI pogled v primerjavi z tehnološkim determinizmom:
A
Ena glavnih poant DI je, da so izjave o vplivu tehnologij na družbo poenostavljene in ne temeljijo na znanstvenih dokazih.
6
Q
Kaj želi DI?
A
- razviti zanesljivo, znanstveno-podprto znanje o IKT in družbeni spremembi
- Posredovati v diskurzijah o načrtovanju, uporabi, konfguraciji tehnologij
- Nasloviti probleme, ki nastajajo v zvezi z IKT
- Razumeti družbene odnse povezani z IKT in omogočiti kvalitetno delovno okolje
7
Q
4 obdobja razvoja DI (kdaj?):
A
- predznanstveno (50 leta):
DI nepoznan koncept, prvi hišni računalniki, osnutki DI, tehnološki determinizem - Razpršene raziskave učinkov informatizacije:
Prve študije, digitalni razkorak, dvostranski učinki, zasvojenosti - Vpostavitev DI (90ta):
1983: norvežan Bråten
1984: FDV eden prvih študijskih programov
1997: Social informatics; KLING - RAZVOJ IN DIFERENCIACIJA:
2008: SOCINFO (prva mednarodna znan. konferenca)
študijski programi, spreminjanje DI
8
Q
Ubiquitos technology:
A
Vseprisotna tehnologija, razmah IKT
9
Q
Kje se je razvilo področje DI?
A
Norveška, Slovenija, Rusija, Velika Britanija, Romunija, ZDA
10
Q
Prva družboslovno-informatična revija
A
The social informatics magazine
11
Q
Kdo so bili ključni akterji pri razvoju DI?
A
Slovenija: Vesna Omladič, Anuška Ferligoj, Slavko Splichal, Zdravko Mlinar - 1984
ZDA: Kling, utemeljitelj DI
Rusija: Mikhailov (1980) - veja informatike
12
Q
Slovenska tradicija DI?
A
- na FDV študijski program
- uporaba informatičnih in statističnih medot pri raziskovalnem delu
- STATISTIKA + METODOLOGIJA
13
Q
Definicija DI po Petriča in Vehovarja (2006):
A
DI je transdisciplinaren študij, ki povezuje družboslovna, metodološka, informatična in matematično-statistična znanja z namenom raziskovati:
a) družbene regularnosti in procese, na katere vplivajo IKT
b) tehnične in organizacijske vidike informacijskih sistemov
c) pojasnevanje in napovedovanje relevantnihdogodkov na osnovi zanesljivega znanja
14
Q
Ameriško-norveška tradicija:
A
V ospredju postavlja analizo učinkov IKT v različnih družbenih kontekstih
15
Q
Definicija DI po Klingu (1999):
A
DI je interdisciplinarna veda o načrtovanju, uporabi in posledicah inf. tehnologije, ki vključuje njihovo interakcijo z institucionalnimi in kulturnimi konteksti
16
Q
Kaj so IKT?
A
Pojem IKT se nanaša na naprave, aplikacije in storitve, ki se uporabljajo za shranjevanje, organiziranje, zapisovanje, obdelavo in komuniciranje informacij.
17
Q
Japonsko-ruska tradicija:
A
Aplikativna informatika, načrtovanje, razvijanje info sistemov, analiza problemov, oblikovanja in razvoja info družbe
18
Q
Specializacija
A
- Skupnostna informatika: raba IKT za doseganje ciljev skupnosti, koristnost za vse
- Internetne študije: vidiki internetnih tehnologij, vloga interneta, posledice
19
Q
IKT so sociotehnični sistemi
A
Sociotehnični sistemi: omrežje tehnoloških materialnih izdelkov, uporabnikov, predvidenih opravil, organizacijskih norm in pravil in širšega družbenega konteksta.
Vključuje: interakcijo med tehničnimi in družbenimi komponenti, odvisna od sinergije
20
Q
Kontekstualna odvisnost
A
- Informatizacija je družbeno situirana: raba IKT je omejena s specifičnimi dejavniki
- Učinkovitost IKT je odvisna od koneksta v katerem je impementirana
- Družbeni kontekst: fizične in družbene okoliščine delovanja, interakcije,vedenja
21
Q
Kritično zavedanje
A
- Skepticizem do zdravorazumskih razlag in predpostavk
- Kritika tehnološkega determinizma
- Kritični bralec: Besedilo je ena izmed možnih perspektiv, prepoznavanje prikritih pomenov, skeptičen, aktiven, neegoističen
22
Q
Koraki kritičnega branja:
A
- Ponovitev opažanj
- Opis besedila
- Interpretacija
23
Q
Rigorozno empirično raziskovanje
A
Raziskovanje se lahko naslanja na različne metodlogije, teoretska izhodišča, metode
24
Q
Kaj je svetovni splet?
A
Zbirka enkratno označenih digitalnih datotek
zapisanih v HTML jeziku na strežnikih, vključenih v omrežje računalnikov povezanih s TCP/IP protokolom dostopni na kateremkoli računalniku v omrežju, neodvisno od sistemske platforme, z uporabo HTPP je pripomoček za urejanje informacij na spletnih strežnikih sestoji iz spletnih strani
25
Hipertekst:
1. Obstoj povezav med spletnimi stranmi
2. Hiearhični sistem informacij
3. Weiss, Smith: Oblika Elektronskega dokumenta, dostopnega prek interaktivnega brskalnika
4. Decentralizirranost
5. Nelinearnost
6. Aktivna vloga bralca
7. Večglasna dinamičnost
26
Razvoj WWW
Je dinamična tehnologja
HTML 1.0 -5.3 - W3C domena
Brskalniki: text-based -> mobile friendly
Produkcije vsebin in storitev : CMS (wordpress)
27
.com mehurček
1996-2000
MOSAIC, YAHOO -> internet za vse -> Vedno višje cene .com domen, visoka pričakovanja interneta in njegove uporabe, recesija
28
Kaj je CMS?
Sistemi, ki upravljajo digitalne vsebine
Računalniške aplikacije, ki uporabniku omogočajo ustvarjanje, upravljanje, pregled in urejanje raznih vsebin
29
Kdo ima dosop do CMS?
Urednik, izdelovalec, oblikovalec, administrator -> spletna stran - http < - > uporabnik
30
Vrste CMS:
WCMS (wordpress), LMS - moodle
31
WEB 2.0 vs WEB 1.0
1.0: statične strani, 1 to many komunikacija, prepovedana komercializacija
2.0 (2004): komercializacija, medsebojna komunikacija - many to many, dinamičnost, Api-ji, storitve namesto vsebin, novi poslovni modeli
32
Web 2.0 aplikacije
1. BLOG: spletno mesto, ki ga ureja posameznik z rednimi vpisi, nasprotni kronološki red
2. WIKI: skupek spletnih mest, namenjen KOLEKTIVNEMU dostopu in urjejanju
3. SNS: spletna socialna omrežja, spletne skupnosti (Facebook)
4. MIKROBLOG: twitter - kratka sporočila o aktivnostih
5. Družbene novice: komentiranje novic (Reddit)
6. Spletni Forumi: spletno mesto za razpravo
7. Multimedijske skupnosti: objava in urejanje lastnih multim. podatkov in komentiranje gledalcev (YOUTUBE)
8. Družbeno označevanje: shranjevanje, organziranje in upravljanje zaznamkov z pomočjo značk (PINTEREST)
33
Feed-i
Delujejo s pomočjo RSS, vključuje besedilo in metapodatke, spletna stran, kamor vključiš update od kaj želiš videt od različnih blogov/novic
34
Metapodatki
Avtorstvo in datum
35
API
1. Omogoča komunikacijo med spletnim mestom in ostalimi aplikacijami
2. Mashup: uporaba podatkov enega spletnega mesta na drugem
3. REST API: za spletne aplikacije, določa komuniciranje prek HTTP protokola, JSON/XML jezik
36
HTML
Zaporedje ukazov kako naj se določena spletna stran prikaže
37
IKT aplikacije skozi DI perspektivo
1. Nov način izobraževanja, zdravstva, vladanja
2. PROSUMER: opolnomočenje navadnega državljana
3. Kot raziskovalno orodje
38
Internet stvari
Ideja povezanosti fizičnih stvari z internetom (smart homes, živali, senzorji srca, smart watches,...)
Opremljenost objektov s tehnologijo, ki jih unikatno identificira, omogoča sprejemanja in pošiljanje podatkov (RFID, NFC)
GARTNER: do 2020 bo 50 miljard objektov priklopljenih na internet
39
Tveganja na spletu
E-pokrovka: filtriranje podatko s pomočjo algoritma, zaradi katerega nam brskalnik prikazuje samo stvari, ki jih želimo videt
Sovražni govor, zavajanje, fake news
40
Spletna pismenost
Veščine, ki jih potrebujemo za participacijo na spletu, sposobnost kritično oceniti in sprocesirati vsebine in uporabo svojih sposobnosti.
41
Sestavine spletne pismenosti
1. Aktiviranje pozornosti
2. Kritično razmišljanje
3. Participacija
4. Razumevanje delovanbja socialnih omrežij
5. Algoritmična pismenost
42
Kritično razmišljanje
1. Racionalnost
2. Samozavedanje
3. Iskrenost
4. Odprtost
5. Disciplina
6. Sodbe
43
Algoritmična pismenost
Števila so odsev ,nadzor in upravljanje družbe
Big data: tehnologija, analiza, mitologija
Etični in moralni problemi, transparentnost, kompelksnost, kontrola učinka
44
INTERNET: idejni nastavki
RAND; P.Baran: Centrifugalna struktura, pot ni pomembna
45
Razvoj komunikacijskih aplikacij in spletnih skupnosti
71: Prvi e-mail
75: poštni seznam sf lovers
79: Usenet, diskusije o UNIX OS
80: konvencije o komunikaciji po internetu
80: The Well, spletna skupnost
46
Razvoj interneta
69: ARPANET
84: CSNET IN MILNET
89: WWW - Berners Lee + internet kot TCP/IP omrežje
91: Decentralizirano lastništvo + komercializacija + www v javnost
2004: web 2.0
47
Sestava interneta
1. Infrastruktura: kabli, stikali, strežniki
2. Družbeni akterji: uporabniki
3. Protokoli in storitve: pravila, urejenost, protokoli omogočajo storitve
48
Strežnik
Računalnik, ki je zmožen poganjati programsko opremo, ki omogoča deljenje datotek z drugimi sistemi do katerih dostopa odjemalec
49
TCP/IP protokol
1. Aplikacijski sloj: komunikacija med aplikacijami in transportnim slojem, HTTP protokol
2. Transpotni sloj: podatki v paketke, ponovno pošiljanje, preverjanje, urejanje, TCP/UDP
3. Internetni sloj: pakiranje, ovijanje segmentov podatkov, posredovanje naprej, IP, icmp
4. Mrežni sloj: prejemanje in pošiljanje paketkov, fizičen prenos
50
HTTP aplikacijski protokol
1. Spletni strežnik je inštaliran na strežniku
2. spletne strani se nahajajo na strežniku
3. spletni odjemalec inštaliran na odjemalcu
4. Klient pošlje zahtevek v obliki URL
5. Zahtevek potuje po internetu do strežnika
6. Strežnik se zbudi
7. Strežnik datoteko po internetu pošlje
8. Klient datoteko prebere in pokaže na zaslonu
51
Akterji internetne infrastrukture
Končni uporabniki, lastniki internetne hrbtenice, ponudniki internetnih storitev, pondusniki spletnega dostopa
52
Omrežna nevtralnost
Vse spletne domene morejo delat enako hitro
53
Imena domen (IP)
Vsak računalnik v internetu ima svojo IPv4 ali IPv6 identifikacijo, ki je upravljana preko DNS, organizacije ICANN
DNS: pretvori IP v spletni naslov
54
Internetna hrbtenica
Ločeno upravljan del omrežne infrastrukture, zagotavlja hitrost in zanesljivost prometa.
Fizična oprema v lasti največjih ponudnikov internetnega dostopa (AT&T)
55
Telekomunikacijske povezave...
Upravljajo podjetja npr. TELEKOM, DARS...
56
Temeljne ugotovitve DI
1. Raba IKT vodi v številne, včasih nasprotujoče si učinke (manifestne, latentne posledice)
2. Rabe IKT so povezane z odnosi moči in jih lahko spreminjajo (moč ali nemoč navadnim državljanom, prosumerji)
3. Načrtovanje, implementacija in rabe IKT imajo različne moralne in etične posledice
(informatizacija sproža vprašanja norm, dostojanstva, pravic,..etika v prvi fazi načrtovanja in raziskovalenga procesa)
4. Načrtovanje, implementacija in raba IKT je v recipročnem odnosu s širšim družbenim kontekstom
(dizajn v rabi - raven uporabe IKT in načrtovanja IKT)
5. Pojav, ki ga analiziramo se spreminja v odvisnosti od nivoja analize (odvisno od posameznika)
57
Osredotočanje na internet
Podstat številnih IKT, prežema vse pore družbene realnosti
Družboslovni informatiki so ustvarjalci vsebin
So raziskovalno orodje
58
Idejni nastavki (interneta)
Baran: CENTRIFUGALNA STUKRUTRA informacijskega sistema vs hiearhičen sistem, nevrologija
Centraliziran, decentraliziran, distribuiran
Osnovna ideja: sporočila ne potujejo po omrežju po določeni poti, označena so z značkami cilja, pot ni pomembna
59
Rabe IKT vodijo v:
Številne, včasih nasprotujoče si učinke
MERTON: latentne in manifestne posledicee
Manifestne: pričakovane
Latentne: pod površjem, skozi čas, nepričakovane
Vpliv IKT se širi po celotnem sociotehničnem sistemu
60
Rabe IKT so povezane:
z odnosi moči in jih lahko spreminjajo
Družba odnosov moči, FOCAULT
FORMATIVNA MOČ: sposobnost delovati ali producirati nek učinek
61
Načrtovanje, implementacija in rabe IKT imajo:
Različne moralne in etične posledice
VSAKA informatizacija neposredno ali posredno sproža vprašanja človeških vrednot, norm, dostojanstva, osebnih pravic
62
Difuzija inovacije
Proces, v katerem se inovacija skozi določene kanale sčasoma posreduje med člani družbenega sistema
63
Interakcija IKT in družbe
Na osebni ravni: posameznikov odnos z IKT
Organizacijska raven: socioorganizacijski vidik, načrtovanje intraneta, IS, online skupnosti
Interkacija IKT na družbeni ravni: splošne spremembe v družbi (inform. družba, digitalni razkorak, gloablni vidiki, ..)
64
IKT aplikacije v družbenih kontekstih
1. Računalniško modeliranje družboslovnih podatkov: simulacije na področju družboslovja (GAPMINDER, decision making,..)
2. Info sistemi in aplikacije: e poslovanja v družboslovju
3. Strukturiranje in konceptualizacija vsebin
65
Značilnosti hipertekstka
1. Decentraliziranost: besedilo urejeno na omrežni način, noben element ni v središču
2. Nelinearnost: bralec skos možnost odločitve glede besedilenga dela, kaj bo prebral
3. Aktivna vloga bralca: objava komentarjev, avotr = bralec in obratnp, sodelovanje neodvisno od družbenega položaja
4. Večglasna dinamičnost: sodelovanje avtorjev, delo enega objekt za drugega
66
Teorija informaciji
● Teorija informacij sloni na ideji, da sta prenos in transformacija informacije omejeni s fizičnimi zakoni.
● Integrirana različna področja (verjetnostna teorija, statistika, kombinatorika)
67
Kaj je CSS?
● CSS = cascading style sheets 🡪 ločitev vsebine od forme
68
Dizajn v rabi
Princip participatornega načrtovanja tehnologije in kot empirično dejstvo fluidnosti odnosa med IKT in družbo.
69
Kaj je podatek?
Fizična predstavitev informacije (črke, simboli, znaki)
70
Kaj je informacija?
Novo spoznanje, ki ga človek doda naboru obstoječega znanja in z njimi spremeni elemente obstoječega znanja
71
Sposobnost mreženja
● zavedanje moči povezav
● virusno širjenje informacij
● skrb za ugled
● paradoks zasebnosti
72
IKT kot orodje pri družboslovnem raziskovanju?
● Računalniško podprte metode za statistično analizo družboslovnih podatkov
● računalniško podprto zbiranje podatkov za kvantitativne in kvalitativne raziskave
73
Matematična definicija informacije
Informacija nastane, kadar se zmanjša negotovost
74
Predstavitev numeričnih podatkov v računalniški obliki
● kodiranje – postopek predstavitve znakov z dogovorjenimi simboli
● alfanumerični znaki so v računalniški obliki predstavljeni z zaporedjem ničel in enic
● koliko bitov potrebujemo za zapis slovenske abecede? (Najmanj 5 bitov, če uporabljamo UTF-8 pa najmanj 8)
75
ASCII
● osnovna oblika je 7-bitni ASCII
● vsak znak je prikazan kot
kombinacija 7 znakov v dvojiškem sistemu
● struktura:
o 0-31 🡪 kontrolne kode
o 31-127 🡪 črke in znaki
