Brainscape's Knowledge GenomeTM


Top Flashcards (Certified)
All Flashcards

MPK > Izpit > Flashcards

Izpit Flashcards

(77 cards)

Start Studying
1
Q

Mediatizacija se je razvila kot nova raziskovalna agenda za odgovarjanje na vprašanje o ?
na kaj se osredotoča danes v primerjavi s prvotim fokusom na politično komuniciranje

A

ključni vlogi medijev znotraj različnih institucij in kultur

danes se osredotoča na dolgoročne strukturne spremembe in procese, kjer so kulturne in družbene spremembe posledica vedno večjega vpliva medijev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

tradicionalno so medijske in komunikacijske študije preučevale vpliv medijev s čim in kateraa dva pristopa to pokažeta

A
  • s preučevanjem komunikacijskega procesa ločeno od kulture in družbe
  • pristopa: teorija občinstva(kaj ljudje počnejo z mediji) in teorija učinka(kakšen učinek imajo določena medijska sporočila na občinstvo)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

dualnost medijev

A

so integralni del družbenih in kulturnih praks ampak imajo hkrati avtoriteto, ki prisili druge institucije da se prilagajajo medijski logiki

sepravi niso odvisni od institucij ampak so ključno komunikacijsko sredstvo za družbo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kaj je razlika med mediacijo in mediatizacijo

A

mediacija - proces pri katerem gre za posredovanje preko medija
mediatizacija - proces, kjer se mediji vedno bolj integrirajo v družbo in kulturo in s tem vplivajo na to kako dojemamo svet

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

zakaj je mediatizacija senzibilen koncept

A

zaradi hevristične vrednosti, zmožnosti ostajanja v neprekinjeni povezavi z naravnim družbenim svetom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

4 tipi procesov, kjer mediji spremenijo človekovo komunikacijo in interakcijo
schulz

A
  • podaljšajo komunikacijske zmožnosti v času in prostoru
  • mediji nadomestijo aktivnosti, ki so ble prej s face to face komunikacijo
  • združitev aktivnosti, ker se face to face kombinira z medijsko komunikacijo
  • prilagajanje vedenja zato da ugajamo medijskim vrednotam, oblikam, rutinam
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

ključna sprememba v komunikaciji zaradi mediatizacije

A

odnos pošiljatelj,prejemnik
pošiljatelj nima več tok vpliva na to kaj bo prejemnik naredu z informacijami k jih dobi

plus mediji vplivajo na našo konstrukcijo identitetete

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

povezava med mediatizacijsko teorijo in postmoderno teorijo

A

Mediji ustvarjajo hiperrealnost, torej spreminjajo naše obnašanje in vplivajo na našo percepcijo in konstrukcijo realnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

kako sta povezani mediatizacija in globalizacija

A
  • globalizacija predpostavlja obstoj tehnologije kot pogoj da se kom. in interakcija loh širita na dolge razdalje
  • glob. poganja proces mediatizacije s tem da institucionalizira mediirane inerakcije in kom.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

direktna in indirektna mediatizacija

A
  • direktna: situacije k so prej potekale face to face, zdej pa prek medija npr šah
  • indirektna: situacije kadar je vsebina, organizacija aktivnosti pod vplivom medijskih simbolov npr u restavraciji k je zravn se tv alpa radio
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

kaj so institucije in s katerima dvema značilnostma so karakterizirane

A

napovedljivi, stabilni elementi moderne družbe, ki konstituirajo okvir človeških komunikacij in dejanj v neki sferi človekovega življenja

dve značilnosti:
1. pravila - implicitna ali eksplicitna, kršenje vodi v sankcije
2. razporeditev sredstev(ki so lahko materialna al pa avtoriteta)

te dve značilnosti dajeta instituciji avtonomijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

razlika med mediji 1920 in 1980

A

1920: instrument drugih institucij, voden s strani interesov teh institucij, tisk, dnevniki, publikacije, služili so prepričevanju s strani interesov
1980: pol-samostojna medijska institucija, ki je integrirana v druge, logika: medijski profesionalizem in vključevanje občinstva, tv, oglaševalski mediji, namen je služenje občinstvu in potrošništvo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

mediji v povezavi z affordances

A

mediji so tehnologije, ki predstavljajo affordances in omejujejo in strokturirajo komunikacijo in dejanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

trodelna tipologija interakcij

A
  • face to face
  • mediatizirana kvazi-interakcija: naslavlja se posameznika, ki ni zmožen biti v interakciji s pošiljateljem
  • mediatizirana interakcija (many to many) interakcija poteka preko medija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kako so mediji vplivali na koncept Goffmanovega odra in zaodrja (3 vidiki)

A
  • ljudje lahko igrajo na več odrih hkrati
  • ljudje lahko lažje optimizirajo svoje obnašanje v svojo korist(več časa za razmislek kako se odzvati)
  • spremenijo se odnosu med udeleženci (norme, vrednote; ni treba nadzorovati mimike, drže telesa, lažje je širiti neg govorice o nekom, ki ni fizično prisoten)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Riesman in Fromm menita da je družbeni karakter

A

mehanizem, preko katerega družba prepriča posameznike, da težijo k določenemu načinu obnašanja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

ključni pokazatelji močne vezi

A

trajanje interakcije, vzajemnost, pogostost, pomembnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

zakaj naj bi bile v nekaterih aspektih šibke vezi boljše od močnih?

A

ker omogočajo večji pretok novih informacij, namesto da se ponavljajo oz cirkulirajo je že poznane (močne vezi)
šibke vezi zajemajo manj odgovornosti
družbena kohezija beneficira iz šibkih vezi, saj te skrbijo za povezanost večje družbene enote - če dominirajo močne vezi je večja verjetnost družbene separacije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

kaj naj bi po Simmlovo bila socialnost

A

interakcija brez drugega namena kot samo biti interakcija

seveda sledi družbenim normam in razrednim+kulturnim pričakovanjem - iz tega izhaja da je socialnost funkcija disciplinarnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

kako habitus nastane?

A

3 značilnosti navzven usmerjenega karakterja, s katerimi se habitus oblikuje so :
-formacija: formacija habitusa oblikovana skozi interakcije s sodobno družbo
-reprodukcija: habitus se reproducira s spremljanjem širokega družbenega okolja
-prepoznavnost je ključen mehanizem za oblikovanje samopodbe in obnašanja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

trije tipi potrjevanja s strani drugih

A
  • ljubezen: intimna sfera, samozavest
  • spoštovanje: javna sfera, biti enakopraven ostalim
  • podoba: družbena sfera,
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

kaj se zgodi v 1920-ih v zvezi z zvezdništvom

A

kinematografija postane odvisna od zvezdniškega sistema, filmska proizvodnja se standardizira in industrializira in s tem tudi zvezdništvo postane institucionaliziran koncept. zvezde postanejo ekonomsko središče filmske proizvodnje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

zvezdništvo kot kulturni in kot ekonomski fenomen

A

ekonomski: zvezde so sredstvo trženja
kulturni: izraz družbene in kulturne modernizacije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

s čim je danes določena individualna identiteta?

A

samoreflektivnostjo, včasih je bila določena s tradicijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
kaj je egalitarizem in v čem oz kako se kaže v povezavi z zvezdništvom
- je politična teorija oziroma gibanje, ki zanika veljavnost naravnih in socialnih razlik med ljudmi - kaže se v preoblikovanju pojmovanja prestiža in avtoritete (danes je slava odvisna od sreče in naklučja, klasičnega heroja zamenja idol potrošnje, ki pa je navaden človek) torej so navadni ljudje tam kjer jih prej ni bilo (zaradi demokratizacije družbe)
26
kako je kultura zvezdništva povezana s kapitalizmom
kapitalizem temelji na abstraktni želji in hrepenenju, ki je nenehno. zvezde imajo enako vlogo kot materialno blago, ljudje so pretvorjeni v blago in predstavljajo humanizacijo abstraktne želje - želja pa je temelj sodobne potrošne ekonomije + zvezdniki so blagovni znak - so nosilci promocijskega sporočila predstavljajo specifično obliko sebstva, hkrati pa so industrijska tvorba in proizvodna točka znotraj kapitalizma imajo ideološko vlogo
27
dve predpostavki interpretacije nacionalnosti
- ljudje oz ljudstvo so diskurzivno oblikovani, sepravi se oblikujejo glede na to kako se o njih govori in kako so reprezentirani - ljudski pop - branje nacionalnih časopisov in gledanje televizije v nacionalnem jeziku
28
kako javna podoba slavnih vpliva na ljudi?
prikazovanje slavnih v njihovih zasebnih situacijah nakazuje določene vrednote in vrline, katerih si posameznik potem želi
29
spremembe javne govorice v slo
- dramatizacija družbe - humanizacija institucij s pomočjo personalizacije
30
dva načina za reprodukcijo lokalne slave sta
- žanr dnevne kronike - žanr psevdodogodka
31
zakaj so zvezdniki na tako visokem položaju v družbi?
delujejo kot pedagoško delo - preoblikujejo tradicionalno družbo v potrošniško. reprezentacije zvedznikov se prenesejo v družbo in zato vplivajo na posameznikovo oblikovanje sebstva
32
kaj so govorice, kaj se zaradi njih zgodi, katere vrste poznamo
so neprekinjen diskurz prezentacije osebe za javno potrošnjo zasebni svet se umesti v javnega - reputation gossip - govorice, ki izobražujejo
33
tri dimenzije nastopanja zvezdnikov
- primarna umetniška oblika - dodatne dimenzije - intervju, oglaševalske kampanje, premiere,... - dimenzija prikazovanja skozi vsakdanje življenje
34
trije načini javne verzije zasebnega jaza
- javni jaz - umetna oz. indus. verzija posameznika - javni zasebni jaz - zvezdnik sodeluje v produkciji - intimni jaz: vodi ga začasno čustvo
35
kaj so za Hearn influencerji
to so zanjo osebe, ki delujejo tako, da ustvarjajo novo obliko zvezdniškega kapitala s tem da ustvarijo pozornost in oblikujejo neko osebno znamko, ki jo potem oglaševalci uporabijo da dosežejo stranke
36
kaj pomeni da je slavna oseba v dialektičnem razmerju z občinstvom
da zvedniki občinstvu dajejo produkte, oni pa skozi svoje navade in porabe producirajo zvezdnike
37
obdobje družbene tovarne (Hearn)
V to obdobje vodita marketing in znamke, ki so nematerialno blago kar zahteva nematerialno delo. V teh družbenih tovarnah je delo razdeljeno v vse dele življenja, človeška družbenost pa postane blago
38
kaj je signalizirala resničnostna televizija?
začetek iskanja vrednosti slavnih skozi celotno populacijo, saj so navadni ljudje dobili možnost sodelovanja
39
logika kapitalizma v zvezi z pridobivanjem slave
tu je logika kapitalizma ta, da je na videz slavo mogoče doseči, a se to zgodi le redkim, saj je vse še vedno v rokah zasebnih podjetij. Razni sistemi merjenja ne demokratizirajo procesa ocenjevanja slavnih, ampak zaostrijo že obstoječe razredne neenakosti
40
Kaj je po Hou slava
status ko se posameznik dvigne nad ostalo populacijo in jim predstavlja domišljijo samega sebe
41
definicija mikro zvezdnika
nabor samoreprezentativnih tehnik, ki so izposojena iz celebrity kulture množičnih medijev
42
zaradi česa se socialni mediji podvržejo procesu institucionalizacije
to se zgodi s tem, ko navadni ljudje dobivajo dostop do tehnik celebrifikacije
43
kaj dela znamčni pripovedovalec
ustvarja zaupljiv in intimen odnos s skupnostmi in predstavlja podobe in sporočila blagovne znamke
44
katere so 3 glavne vrste vsebin na yt
- tutorial:temelji na posnemanju vzornikov in izmenjavi znanj z občinstvom - consumer review - consumption exhibition: ne predstavljajo povratne info o izdelkih ampak jih samo kažejo
45
razlika med prikazovanjem avtentičnosti med tradicionalnimi zvezdniki in vlogerjih
Avtentičnost je prikazovanje zasebnega in intimnega jaza pri tradicionalnih je avtentičnost ugibanje med resničnostjo in fikcijo, torej se o zaodrji samo ugiba pri vlogaerjih pa se preklop med odrom in zaodrjem poruši in občinstvo ves čas gleda v zaodrje
46
večja verjetnost, da se bo vsebina delila, je če:
- je dostopna kjerkoli in kadarkoli - je prenosna - je enostavna in ima možnost za ponovno uporabo - je del stalnega toka gradiva vsebina se širi ko predstavlja kot nekakšno hrano za pogovore, ki jih občinstvo že ima
47
katere so kakovosti, ki omogočajo širjenje vsebine (7) Jenkins, Green, Ford
1. skupne fantazije:temeljijo na skupnih izkušnjah 2. humor:tanka črta med šalo in žalitvo 3. parodija in reference: spreminjanje blagovne znamke v vire za lastne socialne interakcije 4. nedokončana vsebina:poganja individualno in kolektivno inteligenco občinstva 5. skrivnost oz misterij 6. pravočasna polemika - kontroverznost:načini, kako lahko vsebina sproži nesoglasje med tistimi ki se z njo srečujejo 7. govorice
48
katere so tri pozicije ki se nanašajo na naravo memov
- mentalna (razločevanje med memi in mehanizmi memov, memi definirani kot deli info, ki se nahajajo v možganih, za prenos od osebe do osebe so naloženi na mehanizme, torej so memi kompleksne ideje, mehanizmi pa vidni izrazi) - vedenjska ( memi definirani kot obnašanje, ne kot ideje, meme in mehanizem sta neločljiva, meme ne obstaja zunaj dogodka) - vseobsežna(meme definiran kot info v katerikoli obliki)
49
Shifman loči tri dimenzije kulture, ki jih ljudje lahko imitirajo
- vsebina = ideje in ideologije ki jih meme nosi - oblika = fizična interakcija sporočila, ki jo zaznamo s čutili - stališče = načini, na katere prejemnik postavi sam sebe v odnosu do teksta
50
6 temeljnih funkcij človeške komunikacije (Jakobsen)
- referenčna - čustvena - konotacijska - fatična - meta-lingvistična - poetična
51
definicija internetnih memov
gre za skupino digitalnih elementov, ki si delijo skupne karakteristike oblike, vsebine in stališča, ki so bili ustvarjeni z zavedanjem en drugega. Te elementi krožijo, imitirajo ali se transformirajo prek interneta z veliko uporabniki.
52
Kaj naredi vsebino viralno?
- pozitiva - provokacija - participacija - pakiranje - prestiž - pozicioniranje (Hubs in mostovi)
53
kaj naredi vsebino memetic?
- običajnost ljudi - humor - preprostost - pomanjkliva moškost - ponavljanje - čudaška vsebina bistveno da vključujejo uporabnike!!
54
slike, ki so ostale teme, torej niso politične se delijo v dve skupini
- jukstapozicija (sopostavitev dveh ali več neskladnih elementov v določen okvir, izstopa nekaj nenavadnega) - zamrznjeno gibanje
55
tri skupine uspešnih faktorjev
- viralna + memetic (preprostost, humor, participacija) - zgolj viralno (prestiž, pozicioniranje, povzroči čustva - provokacija) - zgolj memezično (ponavljanje, predstavljanje problema/uganke)
56
razkorak med angažirano politiko in nacionalno strategijo je razlikovanje med
- politiko kot uradno politiko in politiko kot kroženjem vsebine
57
kaj je komunikacijski kapitalizem
ta pojem skuša zajet zlitje demokracije in kapitalizma. značilen je prehod iz sporočila v prispevek k krožeči vsebini
58
kaj so osnovni elementi kapitalistične produkcije
komunikacijske izmenjave. komunikacija = oblika kap. produkcije, v kateri je kapitalu uspelo celo družbo podrediti svojemu režimu
59
interpasivnost
to pomeni da je namesto nas aktivnega nekaj drugega - fetišni objekt ko kroži vsebina, je interpasivnost vsebina ki je povezana z drugo vsebino ampak ne popolnoma - tehnologija nm omogoča da ostanemo politično pasivni
60
kateri so trije načini delovanja fetišnega objekta
- kondenzacija - izpodrivanje: beg v virtualno življenje - izvršitev: izvaja se vsak dan
61
3 aktivne kategorije uporabe pomena kulture
- splošni proces intelektualnega, spiritualnega in estetskega razvoja - specifičen način življenja - delo in prakse intelektualnih in artističnih aktivnosti
62
katera dva pomena vsebuje popularna kultura?
- manj vredne vrste dela - delati namerno, da bi si pridobil naklonjenost
63
vprašanje oblasti se nanaša na vprašanje kontraktualizma; kaj določa kontraktualizem
pravice in dolžnosti tistih ki dajo svoje pravice suvernu, v primerjavi z pravicami in dolžnostmi samega suverna
64
dve značilnosti Foucaultove metode
- pojmovanje oblasti kot kraljeva oblast - pojmovanje oblasti kot dominacija ene skupine nad drugo skupino ljudi
64
Foucault je mehanizme oblasti povzel v dve meji
1. pravna pravila, ki določejo formalne omejitve oblasti 2. učinke resnice, ki jih proizvaja oblast in ki sami proizvajajo oblast
65
s katerima mejama je zamejena oblast
pravo suverenosti in mehanizem discipline
66
s čim je povezan vzpon resničnosti(reality tv)?
konvergenco medijev, preusmeritev h kulturi slavnih, mednarodna trgovina s formati
67
katere so tri faze modernosti
- začetek 16. stoletja ko ljudje začnejo doživljati moderno življenje - 19. stoletje s francosko revolucijo in vzponom dnevnikov, telegrafa in telefona - 20. stoletje globalizacija modernega življenja in modernizem kot umetnostna smer
68
Kako Innis loči medije
na časovno in prostorsko pristranske. časovni so bolj vzdržni kot prostorski časovni služijo politični in ekonomski moči prostoraki pomagajo decentralizirati in ohraniti moč imperija
69
tri obdobja medijske zgodovine
- tribalno - detribalizacija - retribalizacija
70
razlika med tehnološkim determinizmom in tehnologijo kot simptomom
- teh. d. - če določena tehnologija nebi obstajala se določeni dogodki oz spremembe nebi zgodile. sepravi tehnologija prinese družbene spremembe - tehn. kot simptom tuki je tehnologija stranski produkt že determiniranega družbenega procesa
71
kaj so emotikoni
orodja efektivnega dela na socialnih omrežjih inormacijskega kapitalizma
72
6 načel oz principov teorije mcdonaldizacije
1 učinkovitost 2 merljivost 3 predvidljivost 4 nadzor 5 zamenjava človeške tehn. z nečloveško 6 iracionalne posledice
73
kaj so strategije obvladovanja
načini na katere poročila osmišljajo in nadzorujejo realnost. prvi korak v procesu je selekcija + katagorizacija
74
4 kriteriji, ki določajo a je dogodek vreden poročanja
1. aktualnost 2. presenetljivost 3. elita 4. negativa
75
kaj je inokulacija
vstavljanje alternativnega mnenja z namenom da se dominantno mnenje okrepi
76

MPK (1 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions