izpitna vprašanja 2 Flashcards

(98 cards)

1
Q

Beseda monopol na medijskem trgu opisuje ekonomsko situacijo, kjer:

A

ena medijska hiša dominira produkcijo in distribucijo v določeni medijski panogi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Dekodiranje je proces v komuniciranju, kjer:

A

prejemnik razkodira pomen/vsebino iz znakovnega sporočila

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

V kategorijo govorice telesa ne sodi naslednja oblika komuniciranja:

A

tuj naglas

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Disfunkcionalne vloge v skupinskem komuniciranju imajo tisti člani skupine, ki:

A

škodijo skupini in motijo komunikacijo v skupini

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Znak ima lahko različne pomene v različnih kulturah in različnih časih. Temu je tako, ker:

A

se odnosa med znakom in njegovim pomenom naučimo v specifični kulturi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Walter Lippmann, eden izmed zgodnjih ameriških medijskih teoretikov, je na začetku 20. stoletja
predvidel vlogo novinarja v družbi, katerega delo naj bo podobno:

A

znanstvenemu raziskovalcu pri zbiranju in analiziranju dejstev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

The Walt Disney Company označujemo za medijski konglomerat, ker:

A

se v lasti podjetja nahaja več različnih medijev in drugih delov kulturne industrije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Funkcija novinarjev, da nastopajo v vlogi »psa čuvaja« (watchdog) pomeni:

A

da s kritičnim poročanjem o pomembnih političnih in gospodarskih dogodkih zastopajo javne interese

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Med temeljne poklicne vrednote novinarskega sporočanja NE SPADA:

A

skrb za čim višjo branost oz. poslušanost oz. gledanost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Novinarska zavezanost javnemu interesu pomeni:

A

da morajo novinarji zastopati javne interesne skupine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Obdobje intenzivne deregulacije se v medijski industriji prične v:

A

1980-ih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Oligopolna situacija na svetovnem medijskem trgu je posledica:

A

deregulacije in konsolidacije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Ceno oglaševanja na komercialni televiziji določa:

A

gledanost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Ceno oglaševanja na komercialni televiziji določa:

A

gledanost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Katero od navedenih sprememb v razvoju komuniciranja je prvi prinesel telegraf?

A

ločitev komuniciranja od transporta

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kritiki t.i. kulturnega imperializma kot njegovo najbolj negativno posledico označujejo:

A

homogenizacijo kulture

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Uporaba Pavlovega pogojnega refleksa v teorijah učinkov medijev predpostavlja, da:

A

vpliv medijev deluje po modelu dražljaj-odziv

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Če bi z modelom prednostnega tematiziranja (agenda setting) empirično proučevali TV novice, bi pravzaprav ugotavljali:

A

katerim temam v TV novicah namenijo več pozornosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Po modelu rab in zadovoljitev je občinstvo:

A

aktivno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Če bi na osnovi teoretskega modela spirale molka proučevali vpliv medijev na občinstva pred volitvami, bi pravzaprav proučevali:

A

kakšno mnenjsko okolje, ki vpliva na posameznike, ustvarjajo mediji prek svojega
programa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kaj je šum v komunikacijskem procesu?

A

sporočilo, ki zmoti komunikacijsko razumevanje med komunikatorjema

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Po kulturni definiciji komuniciranja bi množično komuniciranje opredelili kot:

A

simbolni proces, v katerem se proizvaja in vzdržuje realnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Trend fragmentacije občinstev v sodobni medijski kulturi kaže na to, da:

A

se občinstvo vedno bolj drobi in so njeni segmenti vse ožje definirani

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Situacija, kjer ima lastnik nekega časopisa v lasti še kopico drugih medijev in/ali ima svoj lastniški delež celo v drugih industrijah, je:

A

oligopolna situacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
V ABX modelu Horace Newcomb predstavi situacijo, v kateri sta udeleženca A in B prisiljena komunicirati:
da bi prišla do soorinetacije oz. približno podobnega odnosa do X
26
Poetska oz. estetska funkcija po Jakobsonu kaže, da:
je sporočilo poetično prijetno
27
Charles S. Peirce vključi v model znaka naslednje elemente:
znak (oz. reprezentamen), interpretant in predmet
28
V modelu mita Rolanda Barhtesa:
je mit opredeljen na ravni konotacije
29
Parajezikovni znaki so:
neverbalno komuniciranje, ki spremlja verbalno izražanje
30
S sociogramom lahko določamo:
pogostost in smer komunikacije v interakciji v skupini
31
Po Habermasu (in Kantu) je »princip publicitete«, na katerem temelji sodobno (liberalno) pojmovanje javnosti:
načelo doseganja čim širše objave sporočila za javnost v množičnih medijih
32
Habermas je definiral »reprezentativno javnost« kot:
srednjeveško javno reprezentiranje fevdalne oz. monarhične oblasti
33
Habermas v okviru modernega modela »liberalne javnosti« opredeli javno komuniciranje kot:
množično komuniciranje medijske organizacije s heterogenim in disperziranim občinstvom
34
Habermas je opredelil »refevdalizacijo javnosti« kot:
zaton aktivne javne participacije in depolitizacijo sodobne javnosti
35
Ključno razsežnost normativnega okvira moderne javnosti predstavlja:
normiranje delovanja modernih odnosov z javnostmi
36
Po Habermasu se je »publikum državljanov« zgodovinsko najprej oblikoval v:
v francoskih in angleških kavarnah
37
Slengovska govorica spada v:
spodnji jezikovni register
38
Značilnost Shannonovega in Weaverjevega modela komuniciranja je:
enosmerni prenos sporočila od vira k cilju
39
Schrammov model opredeljuje proces komuniciranja kot:
proces ukodiranja, razkodiranja in interpretiranja
40
Jakobson uporabi politični slogan »I like Ike« za prikaz:
poetične oz. estetske funkcije
41
Med temeljna načela novinarskega sporočanja med drugim spada tudi:
zavezanost javnemu interesu
42
Katera izmed naslednjih trditev ne velja za neverbalno komuniciranje (NVK)?
med oblike NVK spada tudi narečno govorjenje
43
V modelu mita Rolanda Barthesa:
je mit opredeljen na ravni konotacije
44
Intrapersonalno komuniciranje je oznaka za:
komuniciranje s samim seboj
45
Redundanca (nadmerje):
poveča gotovost razumevanja sporočila
46
Po semiotičnih teoretskih pristopih je komuniciranje definirano kot:
prenašanje znakov s specifičnimi pomeni
47
(2) Parajezikovni znaki so:
neverbalno komuniciranje, ki spremlja verbalno izražanje
48
(3) Parajezikovni znaki so:
del neverbalne komunikacije
49
Kateri izmed naslednjih primerov je primer parajezika?
zardevanje
50
Dekodiranje je proces v komuniciranju, kjer:
prejemnik razkodira pomen/vsebino iz znakovnega sporočila
51
Komuniciranje preko telefona spada v kategorijo:
medosebnega komuniciranja
52
Za neverbalno komuniciranje velja, da:
ga prav tako kot verbalno vodijo konvencije
53
Komunikacijski kod oz. koda komuniciranja je:
sistem znakov
54
Zgodnji model medijskih učinkov imenovan model »dražljaj-odziv« oz. model »hipodermične igle« (injekcije) ugotavlja, da:
imajo mediji neposredni močan učinek na pasivna občinstva
55
Festingerjev pojem kognitivne disonance pomeni:
neusklajenost različnih spoznanj in prepričanj v posameznikovi duševnosti
56
Obstoj kognitivne disonance povzroča pritiske v smeri:
večje usklajenosti različnih spoznanj in prepričanj posameznika
57
Model agenda setting (prednostno tematiziranje) pravi, da:
množični mediji določajo teme, ki jih občinstvo zaznava kot pomembne
58
Teorija prednostnega tematiziranja (agenda-setting) govori o tem, kako:
mediji določajo, o čem naj mislimo
59
Če bi z modelom prednostnega tematiziranja (agenda setting) empirično proučevali TV novice, bi pravzaprav ugotavljali:
katerim temam v TV novicah namenijo več pozornosti
60
Javnost kot sfera javnega komuniciranja se v okviru Habermasovega modela »liberalne javnosti« vmešča:
med civilno družbo in državo
61
Habermas je definiral »reprezentativno javnost« kot:
srednjeveško javno reprezentiranje fevdalne oz. monarhične oblasti
62
Po Habermasu ključno razsežnost normativnega okvira moderne javnosti predstavlja:
normiranje delovanja modernih odnosov z javnostmi
63
Po Habermasu se je »publikum državljanov« zgodovinsko najprej oblikoval v:
v francoskih in angleških kavarnah
64
Habermas je opredelil »refevdalizacijo javnosti« kot:
podrejanje javnemu mnenju v sodobnem javnem komuniciranju prek množičnih medijev
65
Refevdalizacijo moderne javnosti po Habermasu med drugim povzroči sprememba publikuma iz:
aktivnega subjekta javnosti v pasivni objekt komercialnih množičnih medijev
66
Po Habermasu je javnost tista sfera družbenega življenja v kateri:
se v razpravah oblikuje javno mnenje
67
Schrammov model proces komuniciranja opredeljuje:
z ukodiranjem, razkodiranjem in interpretiranjem
68
Schramm v svojem modelu izrecno navaja, da se morajo za uspešno komuniciranje v zadostni meri:
prekrivati izkustvena polja udeležencev
69
Slovenski RTV servis (RA SLO in TV SLO) naj bi po svojem poslanstvu bil:
javni servis vseh državljanov
70
Kulturne študije, ki se v 60. letih 20. stoletja začnejo zoperstavljati do tedaj prevladujočemu pojmovanju medijskih učinkov, preusmerijo pozornost k proučevanju:
vseh tekstov in praks v kulturi, prek katerih ljudje ustvarjajo pomene in izkušajo realnost
71
Noelle Neuman v modelu spirala molka (spiral of silence) dokazuje, da
posameznik preneha izražati svoje mnenje, če opazi, da je le-to v manjšini/ posameznik so bolj nagnjeni k izražanju svojega mnenja, če opazijo, da je le-to v večini
72
Katere interese v svojem poklicnem sporočanju zastopajo novinarji in strokovnjaki za odnose z javnostmi?
novinarji javne interese, strokovnjaki za odnose z javnostmi pa posebne interese klientov ali delodajalcev
73
Denotacija se nanaša na: (kaj je fotografirano)
jasen in očiten pomen znaka
74
Konotacija se nanaša na: (kako je fotografirano)
delovanje znakov v drugi vrsti signifikacije
75
Westley in McLean v svojem modelu komuniciranja:
prikazujeta prenos sporočil o dogodkih od advokatov (oz. odnosov z javnostmi) prek novinarjev k občinstvu
76
Ben Bagdikian opozarja, da lahko kopičenje medijskega lastništva v rokah parih posameznikov in korporacij na svetu vodi v:
antidemokratizacijo družb
77
V procesu množičnega komuniciranja dvostopenjski tok komuniciranja pomeni:
da mnenjski voditelji sprejeta sporočila množičnih medijev komunicirajo drugim naprej
78
Laissez-faire model skupinskega komuniciranja pravi, da v skupini:
ni osebe ali skupine, ki bi prevzela odgovornost za odločitve
79
Interakcije med posameznimi komunikacijskimi akterji v skupini opisuje:
sociogram
80
Modeli rab in zadovoljitev (uses and gratifications) si pri raziskovanju medijskih učinkov zastavljajo naslednje vprašanje:
kako občinstvo uporablja medije?
81
Po modelu rab in zadovoljitev (uses and gratifications) je občinstvo:
aktivno
82
Modeli rab in zadovoljitev si pri raziskovanju medijskih učinkov zastavljajo naslednje vprašanje:
zakaj občinstvo uporablja medije?
83
Značilnost Shannonovega in Weaverjevega modela komuniciranja je:
enosmerni prenos sporočila od vira k cilju
84
V matematični teoriji komunikacije (Shannona in Weawer) je mera količine sporočene informacije opredeljena kot:
binarni logaritem števila alternativ, izmed katerih je bila napravljena sporočena selekcija
85
V modelu mita Rolanda Barhtesa:
je mit opredeljen na ravni konotacije
86
Ključno razsežnost normativnega okvira moderne javnosti predstavlja:
normiranje delovanja modernih odnosov z javnostmi
87
Aschev eksperiment je pokazal, da:
da se novi člani skupine podredijo mnenju starih članov skupine
88
Eno izmed prvih pomembnih študij politične propagande v medijih je leta 1927 objavil:
Harold Lasswell
89
Največja pomanjkljivost metode eksperimenta je, da:
da ne upošteva konteksta v katerem se vrši interpretacija medijskega sporočila
90
S pomočjo telemetrije pridobivamo podatke o:
gledanosti medijskih vsebin
91
S pomočjo analize besedil:
kvantitativno analiziramo medijska sporočila
92
S pomočjo analize teksta:
analiziramo vse semiotske prakse in pojave
93
Organizacijsko komuniciranje pomeni:
komuniciranje v organizaciji (interno – formalno/neformalno) in komuniciranje organizacije (eksterno – oglaševanje)
94
Manca Košir pri analizi novinarskega diskurza loči med med:
informativno (novice, poročilo) in interpretativno zvrstjo (komentarji, strokovni članki)
95
Po McQuailu so raziskave novinarskega samorazumevanja pokazale na 3 ključne novinarske vloge, med katerimi je tudi:
preiskovalni novinar, interpret (pes čuvaj); nevtralni razširjevalec informacij; aktiven, angažiran novinar
96
Za deregulacijo, ki je od 1980-ih zaznamovala medijsko zakonodajo, velja:
da je omogočila lažje prevzeme in je privedla do oligopolov
97
Beseda oligopol opisuje ekonomsko situacijo, kjer:
medijske korporacije svobodno tekmujejo za medijska občinstva
98
Oligopolna situacija na svetovnem medijskem trgu je posledica:
deregulacije in konsolidacije