IZVOR DEDNEGA PRAVA Flashcards
Izvor in pravno-filozofska izhodišča dednega prava, koncepcije dednega prava (34 cards)
Dedno pravo in lastninska pravica
Dedno pravo je klasični del CP. Fenomen CP je lastninska pravica. Dedno pravo je z lastninsko pravico zelo tesno povezano. Tako sta tudi v URS pojma navedena skupaj: 33 URS - pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Zaščiten je prehod lastninske pravice ob smrti nosilca na njegove pravne naslednike.
Dedno pravo in družbeno-politična ureditev
Dedno pravo je povezano z vsakokratno družbeno-politično ureditvijo, katere temelj je lastninska pravica. Vse spremembe družbene ureditve so morale zajemati ta elementaren koncept družbe, tj. odnos do lastnine. V komunizmu je bila lastnina DRŽAVNA, v socializmu je bila lastnina DRUŽBENA, v kapitalizmu pa je lastnina ZASEBNA. Spremembe družbene ureditve so se odražale tudi na dednopravnem področju.
Dedno pravo - definicija
Dedno pravo je pravna panoga, katere predmet je vprašanje, kako se prenese premoženje iz umrle osebe na njene pravne naslednike. Poznamo:
1. Zakonito dedovanje
2. Oporočno dedovanje
Dedovanje na podlagi zakona (zakonito dedovanje)
Zakonito dedovanje nastopi, ko zapustnik ni napisal oporoke (strogo obličen pravni akt). Tako zakon določa, kako se bo zapuščina delila med zapustnikove bližnje sorodnike - zakon določa, kaj je DOMNEVNA VOLJA ZAPUSTNIKA. Primerjalnopravno so ureditve različne, skupno pa jim je, da se vse premoženje zapusti bližnjim sorodnikom.
Trend pri zakonitem dedovanju
Povečuje se horizontalna zaščita dedičev (zakonca) napram vertikalni (predniki in potomci), kar je veljalo včasih. Vedno bolj se privilegira dedni delež partnerja / zakonca umrle osebe, saj je prevladalo prepričanje, da ob smrti osebe ne ostanejo nepreskrbljeni otroci, temveč preživeli zakonec, ki je prav tako starejša oseba in lahko prej pristane v eksistencialni krizi kakor otroci (manjša pokojnina, odvisnost od preživljanja umrle osebe, skupaj ustvarjena zapuščina v ZZ)
Kakšni so dedni deleži v slovenski ureditvi pri zakonitem dedovanju?
Dedni deleži zakonca in otrok so ENAKI! Zakonec pri nas NIMA posebne pravice do družinskega doma, tj. da ne izgubi prebivališča. S tem slovensko pravo NE sledi razvojnim trendom.
Oporočno dedovanje
Zapustnik je napisal oporoko (strogo obličen pravni akt). V praksi prevladuje, ko je oporočitelj bolj premožen, ima bolj izdelane želje, komu želi kaj zapustiti, ima izrecno željo zapustiti premoženje nekomu drugemu namesto zakonitemu dediču (npr. karitativni ustanovi). *karitativen = dobrodelen
Zgodovinski poskus ukinitve dedovanja
Dedno pravo je bilo včasih napačno poimenovano kot sredstvo za uveljavljanje neenakopravnosti v družbi, saj dediči pridobijo določeno premoženje neodplačno. Takšna pridobitev premoženja brez dela je bila v nasprotju z ideologijo komunizma, socializma. Izhajajoč iz te miselnosti so v bivši Sovjetski zvezi po oktobrski revoluciji leta 2018 sprejeli dekret o odpravi dedovanja. To je bil edini realni poskus ukinitve dedovanja v zgodovini. Ta ukrep je trajal 4 leta, od 1918-1922. Takrat so ga ukinili in znova vzpostavili zasebno dedovanje.
Ta miselnost je bila napačna; dedno pravo premoženjskih odnosov ne ustvarja na novo, ne generira družbene neenakosti. Pomeni le prenos obstoječih pravnih razmerij z umrle osebe na pravne naslednike (dediče, volilojemnike). Tako je dedno pravo le instrument prenosa in ohranjanja družbeno-lastninskih odnosov.
3 razlogi za ukinitev dekreta
1.) Že prej so spremenili lastniško-družbeni sistem: pomembno premoženje ni več pripadalo posameznikom, temveč je postalo državna last. Tako to premoženje ni bilo predmet dedovanja.
2.) Ljudje so še vedno ohranili osebno premoženje: kakšno premičnino manjše vrednosti. Država pa od teh osebnih predmetov (gospodinjski predmeti, obleke itd.) ni imelo nobene koristi.
3.) Nemotiviranost delavcev: nemotivirani delavci ne bodo proizvajali, družba tako stagnira in celo nazaduje. Ukinitev delovnega prava povzroči miselnost, da se ne splača delati, da je trud brezploden.
Dedovanje v biološkem in družbenem pomenu
1.) Dedovanje v biološkem pomenu: dedovanje genskega zapisa.
2.) Dedovanje v družbenem, socialnem pomenu: prenos jezika, kulture, običajev ipd.
Začetek dednega prava, nastanek potrebe po dednem pravu
V času skupne (plemenske, rodbinske) lastnine plemena niso potrebovala dednopravnih pravil, saj so znotraj skupnosti premoženjske pravice gladko prehajale iz roda v rod. S pojavom zasebne lastnine pa je nastala potreba po dednem pravu. Ko se je v praskupnosti plemenski poglavar odločil, da si bo prisvojil neko stvar (npr. orožje) za svojo in je ne bo delil z drugimi, se je pojavilo vprašanje, komu bo zapustil to stvar. Začetek dednega prava = pojav zasebne lastnine.
Kaj bi se zgodilo, če ne bi imeli dednega prava?
Brez dednopravnih pravil bi prevladalo pravilo močnejšega. Ob smrti vsakega človeka bi se vzpostavila anarhija v borbi za njegovo premoženje. Premoženjske pravice bi bile na voljo za okupacijo močnejšega. To bi za družbo predstavljalo preveliko zmedo, kaos, nevarnost. Tudi gospodarski razvoj bi potekal bistveno drugače, če ne bi imeli urejenega dedovanja.
Ali se vsa pravna razmerja lahko dedujejo?
Nekaterih razmerij ne moremo dedovati. Primeri:
- roditeljska pravica
- zakonska zveza
- osebna služnost
- predkupna pravica
3 koncepcije dednega prava, teorije o pravni naravi dedovanja
1.) PERSONALISTIČNA KONCEPCIJA
+ modificirana personalistična koncepcija
2.) PREMOŽENJSKA TEORIJA
3.) DRUŽBENA TEORIJA
PERSONALISTIČNA KONCEPCIJA
Po smrti zapustnika se njegova osebnost nadaljuje v osebnosti dediča. Dedovanje je nadaljevanje zapustnikove osebnosti. Eksistenca zapustnika se nadaljuje z eksistenco dediča.
Na kaj se je personalistična koncepcija navezovala?
Personalistična koncepcija temelji na rimskopravnem konceptu premoženja.
Dejstvo, da premoženje nekomu pripada, je posledica tega, da pravice in obveznosti združuje on sam kot osebnost v celoto, ki ji rečemo premoženje. Ko posameznik umre, ni več subjekta, ki povezuje pravice in obveznosti v pojem premoženja. Ker pa premoženje ne razpade in ne preneha, temveč preide na dediča, dedič nadaljuje zapustnikovo osebnost.
Rimskopravna koncepcija premoženja
Premoženje = zbir vseh pravic in obveznosti, ki pripadajo posamezniku.
Subjekt je tisti, ki povezuje te pravice in obveznosti v celoto, tj. v premoženje.
Kritike personalistične teorije
Noben dedič ne nadaljuje osebe zapustnika. V pravnem smislu ta teorija danes ni sprejemljiva, ker če bi bilo res, da dedič nadaljuje zapustnikovo osebnost, bi dejansko vstopil v vsa pravna razmerja, v katera je vstopal zapustnik.
MODIFICIRANA PERSONALISTIČNA TEORIJA
Dedič nadaljuje (zgolj) premoženjski vidik zapustnikove osebnosti.
Kritike modificirane personalistične teorije
Dedič NE nadaljuje premoženjsko sfero v celoti.
- določene premoženjske pravice so strogo osebne narave in se ne dedujejo (osebna služnost, predkupna pravica)
- dedič izjemoma deduje tudi določene osebne, nepremoženjske pravice zapustnika (moralna avtorska pravica, legitimacija za tožbo za izpodbijanje očetovstva).
Glavna kritika personalistične teorije (tudi modificirane)
Celoten koncept personalistične teorije ni potreben. Po smrti zapustnika ni potrebno vzpostavljati nadaljevanja osebnosti, ker pripadajo vse pravice in obveznosti, ki se dedujejo, sklopu zapuščine.
Opredelitev zapuščine
Zapuščina = kar nekdo zapusti za čas, ko bo umrl in se bo lahko skladno z dednopravnimi pravili dedovalo. gre za zbir, ki veže skupaj pravice in obveznosti, ki bodo prešle na dediče.
PREMOŽENJSKA KONCEPCIJA
Dedovanje ni nič drugega kot pridobivanje zapuščine (zapustnikovega premoženja). Ne gre za nadaljevanje zapustnikove osebnosti. Prenaša se zgolj premoženje.
Kritika premoženjske koncepcije
Je bolj sprejemljiva kot personalistična koncepcija, a je tudi deležna kritik.
- Ob dedovanju nastanejo tudi nove obveznosti: npr. dedič ima obveznost, da obeleži smrt posameznika običajem primerno.
- Za dediča lahko nastanejo tudi nove pravice in obveznosti, npr. nalog (modus) dediču.