jezik Flashcards
(108 cards)
1
Q
kakšen znak imajo nad sabo dolgi naglašeni samostalniki
A
ostrivec
2
Q
kakšen znak imajo nad sabo dolgi nenaglašeni samostalniki
A
krativec
3
Q
kaj imata nad sabo dolg in širok e in o
A
strešico
4
Q
zvočniki
A
m,n,r,l,j,v
5
Q
zveneči nezvočniki
A
b,d,g,z,ž,dž
6
Q
nezveneči nezvočniki
A
p,t,k,s,š,c,č,f,h
7
Q
pred čem stojijo:
navadni v
oni u s onim spodaj
w
narobe obrnjen w
A
-pred samoglasnikom
-za samoglasnikom na koncu besede, za samoglasnikom na sredi besede in pred soglasnikom
- pred zvenečim soglasnikom, na koncu besede za zvočnikom
- pred nezvenečim soglasnikom
8
Q
pred čem stojijo
l
oni u z onim spodaj
A
-pred samoglasnikom
lahko tudi na koncu besede
- naadno na koncu besede, na srei besede za samolasnikom ali soglasnikom
9
Q
enakozvočnice
A
imajo enako izrazno podobo
10
Q
enakoglasnice
A
enak izgovor, pišemo jih različno
11
Q
enakopisnice
A
imajo enako pisno podobo, izgovarjamo jih rzazlično
12
Q
kaj je frazem
A
posebna skupina stalnih besednih zvez v katerih sestavine deloma ali v celoti izgubijo prvotni pomen
13
Q
domače besede
A
besede ki izhajajo praindoevropskega jezika, iz praslovanščine ali ki v novejšem času nastajajo iz slovenskih besed
14
Q
vrste prevzetih besed
A
občne besede
- izposojenke
-tujke
-citatne besede
lastna imena
-podomačena imena
-prevedena imena
-polcitatna imena
15
Q
izposojenke
A
povsem prilagojene slovenščuni
16
Q
tujke
A
so delno prilagojene- ohranjajo izvirno pisno podobo, pregibamo jih v skladu z slovenskimi pravili
17
Q
citatne besede
A
ohranjajo izvirno podobo in se ne sklanjajo s slovenskimi končnicami
18
Q
podomačena imena
A
prilagojena slovemščini
19
Q
prevedena imena
A
vse besede so ustrezno prevedene
20
Q
polcitatna
A
v imenovalniku ohranjajo izvirno podobo
21
Q
slogovno zaznamovane bedede
A
poleg pomena izražajo odnos do poimenovanega
22
Q
vrste slogovno zaznamovanih besed
A
čustveno( naklonjeno, nenaklonjeno, vnesenost, ironično)
narečno ali pokrajinsko,
družbeno ( slengovski žargonske)
časovno(novejše, zastarele, starinske)
funkcijsko zaznamoovane (strokovne, publicistine)
23
Q
netvorjenke
A
korenske besede
24
Q
tvorjenke
A
besede nastale iz drugih besed
25
zgradba tvorjenk
iz pomenskega dela in obrazila ( predpone, pripone, medpone)
26
skladenjska podstava
besedna zveza iz katere nastane nova beseda
27
besednovorni načini
izpeljava-pripona
sestavljanka- predpona
zlaganje- dva ali več pomenskih delov združimo z medpono
sklapljanje-sklopimo besede v celoto
28
besedna družina
besede z istim korenom
29
tematsko polje
besede ki so med sabo povezne glede na fizične, doživjajske in socialne izkušnje
30
besedotvorne vrste
uzpeljanke, sestavljanke, zloženke, sklopii, krni
31
besedne vrste
skupine esede z enakimi pomenskimi in oblikovnimi značilnostmi
32
polnopomenske besede
samostalniška beseda, pridevniška beseda, glagol ,prislov
33
nepolnopomenske besede
predlog, veznik, lčlenek, medmet
34
kaj vse spada pod samostalniško besedo
samostalniki, posamostavljeni pridevmiki, samostalniški zaimki
35
moške sklanjatve
1.( volan)-a
2.(vodja)- e
3. OZN
4. posamostavljeni pridevniki moškega spola
36
ženske sklanjatve
1. (meja)-e
2.(miš)-i
3. brez končnice
4. posamostavljeni pridevniki ženskega spola
37
srednja sklanjatev
1. (mesto)-a
2.
38
samostalniški zaimki
so besede ki predmetnost poimenujejo posredno
39
vrste samostalniških zaimkov
osebni(jaz, ti, on)
povratni (dela si ,gleda se)
neosebni:
-vprašalni(kdo, kaj)
-nedoločni(nekdo, nekaj)
-poljubnostni(kdo, kaj)
-oziralni (kdor, kar)
-nikalni (nihče, nič)
-mnogostni(marsikdo, marsikaj)
40
oblike samostalniških zaimkov
naglasna oblika- ko želimo nekaj posebej poudariti (mene pa grlo boli)
naslonska oblika- breznaglasnica (boli me grlo)
navezna oblika- (to ni zame)
41
vrste pridevnikov
lastnostni, vrstni, svojilni
42
lastnostni pridevniki- vprašalnica in kaj poimenujejo
kakšen
43
kako se imenujejo lastnostni pridevniki, ki nastanejo iz glagola
deležniki
44
dvostopenjsko
stopnjevanje
osnovnik (hiter) in elativ (prehiter)
45
tristopenjsko stopnjevanje
osnovnik (hiter), primernik (hitrejši) in presežnik (najhitrejši)
-z obrazili
-opisno s prislovoma bolj in najboj
46
oblika lastnostnih pridevnikov
nedoločna olika (kakšen)- brez končnega i
določna oblika (kateri)- že znana lastnost, za kazalnim ali svojilnim zaimkom ali zaimkom ves
47
vrstni pridevnniki- vprašalnica
kateri
48
svojilni pridevnik- vprašalnica
čigav
49
pridevniški zaimki
osbni
-svojilni
-povratno svojilni, svoj
neosebni
-vprašalni(kakšen, kateri, čigav, koliko)
-nedoločni(nekakšen, neki, nekoliko/nekaj)
-poljubnostni (kakšen, kateri, čigav, koliko)
-oziralni(kakršen, ki, čigar, koliko)
-nikalni
-kazalni
50
vrste števnikov
glavni, vrstilni, ločilni, množilni
51
glavni števniki- vprašalnica
koliko
52
vrstilni števniki- vprašalnica
kateri
53
ločilni števiki
z njimi izražamo količino (troje otrok)
54
množilni števniki
izražajo večkratnost (petkratno vračilo)
55
polnopomenski glagol
konkretno poimenuje dejanje
56
nepolnopomenski glagol
dejanje samo nakažejo, zato potrebujejo polnila
-fazni glagoli (začeti, nehati, končati)
-naklonski glagoli (morati, hoteti, želeti, moči, smeti)
-glagoli biti če ne pomeni obstajati, nahajati se in potekati
57
glagolski vid
dovršni- izražajo dejanje z omejenim trajanjem
nedovršni-neomejeno trajanje
58
nakloni glagola
povednik, velelnik, pogojnik
59
neosebne glagolske oblike
nedoločnik
namenilnik
deležnik
deležje
glagolnik
60
Glagolski način
Tvorni -odnos izražen neposredno
trpni-odnos izrazen posredno
61
prislovi glede na izazanje namena
Polnopomenski-pomen izrazajo neposredno
Zaimenski-pomen izrazajo posredno
62
Vrste prislova
Krajevni
Casovni
Nacinovni
Vzrocni
63
Kaj izraza predlog
Razmerja med besedami ali besednimi zvezami:
Prostorsko-pod,v
Casovno:med,po
Nacinovno:po
Vzrocno:zaradi
64
Vrste predloga
Pravi
Nepravi-prislovi
65
Kaj je veznik
Povezuje besede, besedne zveze , stavke ali povedi
66
Vrste veznika
Priredni-enakovredna razmerja
Podredni-neenakovredna razmerja
Pravi-ker,da,in,kajti
Nepravi-zaimki(kar,ki,ce),prislovi(kadar)
67
Kaj je clenek
Vzpostavlja zvezo s sobesedilom ali natancneje doloca pomen posameznih besed
68
Vrste clenka
Presojevalni(priblizno,skoraj)
Izvzemalni(samo,edino,vsaj)
Poudarni(ravno,zlasti,celo,predvsem)
Navezovalni(a,in,ja,no,sicer)
Clenek custvovanja(zal,dobro€
Dodajalni clenek(vkljucno)
Clenek zadrzka(pac,ze,resda)
Clenek pritrjevanja(da, gorovo, res, seved)
Clenek moznosti(morda,verjetno)
Clenek mnenj(kajne)
Vprasalni(a, ali,kajne)
Zanikanja(figo,nikar,vraga)
69
Medmet
Izraza razpolozenje,zapoved oz prepoved ali posnema glasove
70
Vrste medmeta
Razpolozenjski
Velelni
Posnemovalni
71
Kaj je poved
Smiselna in zakljucena enota besedila
72
Kaj je stavek
Struktura povedi, zgrajen iz stavcnih clenov
73
Stavcni cleni
Povedek
Osebek
Predmet
Prislovno dolocilo
Prilastek
74
Kaksni povedki so
Goli
Zlozeni:
-nepopolni glagol potrebuje pobedkovo dolocilo
-lahko je dodano se kaksno dolocilo-povedkov prilastek
75
Kaj vse izraza prislov
Kraj
Vas
Vzrok
Nacin
76
Dvodelni stavek in enodelni stavek
Dvo-vsebuje osebek in povedek
Eno-
—glagolski(ima povedek ne osebka)
—neglagolski(nima povedka)
77
Kako je zgrajena vecstavcna poved
Osnovni stavek, dopolnjevalni stavek
78
Vrste priredij
Vezalno
Stopnjevalno
Locno
Protivno
Posledicno
Pojasnjevalni
Sklepalno
79
Vezalno priredje
Socasno ali zaporedno dejanje
In,pa,ter,vejice ni
80
Stopnjevalno pridedje
Stopnjuje dejanje ali stanje v osnovnem stavku
Ne-ne,niti-niti,ne samo, ampak tudi
V prvim dveh primerih vejice ni
81
Ločno priredje
Dopolnjevalni stavek, izraza drugo moznost
Ali-ali, vejive ni
82
Protivno priredje
Izraza nasprotje
A,vendar,toda,temvec,ampak,pa,marvec
83
Posledicno priredje
Izraza posledico
Zato
84
Pojasnjevalno priredje
Pojasnjuje oziroma dokazuje
Saj,kajti,namrec,in sicer, to je
85
Sklepalno priredje
Izraza ugotovitev,sklep
Torej
86
Razmerja med stavcnimi cleni in njihovimi deli
Ujemanje
Vezava
Primok
87
Ujemanje med stavcnimi cleni
Osebek in povedek
Osebek povedku doloca stevilo, spol , osebo
88
Vezava med stavcnimi cleni
Med povedkom in predmetom
Glagol v pobedku zahteva ustrezen sklon predmeta
89
Primik med stavcnimi cleni
Povedek in prislovmo dolocilo
Vpliva ni
90
vrste odvisnikov
osebkov
predmetni
prislovnodoločilni
-krajevni
-časovni
-načinovni
-vzročni
-namerni
-pogojni(pod katerim pogojem)
-dopustni(kljub čemu
prilastkov (kateri, kakšen, čigav)
91
povezovanje povedi v besedilo
združevanje
strnjevanje
- s polstavkom
-s prilastkom
-posamostavljanje
92
odprava ponovitev
z oziralnim zaimkom
z zaimkom
s sopomenko
z nadpomenko
s parafrazo
z osebno gl. obliiko
93
pomenska (logična) razmerja med povedmi (koherenca)
časovno razmerje
vzročno
pposledično
namerno
pogojno
protivno
pojasnjevalno
sklepalno
naštevalno
94
prevladujoča pomenska razmerja pri načinih razvijanja teme
naštevalno razmerje(opisovanje)
časovno(pripovedovanje)
vzročno, posledično, namerno ali pogojno(razlaganje)
pojasnjevalno razmerje (utemeljevanje)
navajanje podatkov (obveščanje)
94
slovnična razmerja med povedmi (kohezija)
navezovanje(nanašalnica in naveznik)
-dobesedna ponovitev
-uporaba sopomenke
-uporaba nadpomenke
- uporaba parafraze
- uporaba kazalne besede
-nadomestitev s osebno gl. obliko
napovedovanje
95
vrsta slovarjev
enojezični
dvojezični
slovar neologizmov
frazeološki
etimološki
pravorečni
pravopisni
terminološki
narečni
slovar tujk
96
kaj vse vsebuje slovarski sestavek v SSKJ
geslo, glava, zaglavje,m frazeološko gnezdo, terminološko gnezdo, slogovni kvalifikator
97
ali podomačujemo imena iz grško-rimskega sveta
ja
98
ali podomačujemo zgodovinske robine
ja
99
kaj pri stvarnih lastnik imenih praviloma prevajamo
imena umetniškihh del ( La Divina commmedia- božanska komedija)
imena organizacij (united nations organization- organizacija združenih narodov)
100
katera stvarna lastna imena ohranjajo prvotno podobo
imena podjetij in ustanov
znamke( Honda Civic)
imena revij
101
kdaj pišemo dvopičje nestično?
za pomen proti (olimpija : mariibor)
za pomen deljeno ( 9 : 3)
za pomen v nasprotju z (avtobus : vlak)
102
je pomišljaj večinoma stičen ali nestičen
nestičen
103
kdaj je pomišljaj stičen in kdaj je desno stičen
stičen:
namesto predlogov od, do (Ljubljana-Trst)
desnostičen
za pomen minus pri navajanju temperature
( -24 stpinj)
104
je vezaj stičen ali nestičen
stićen
105
kdaj so tri pike stične in kdaj nestične
nestične
-za oznako avtorjevega izpusta besedila (utihni, sicer ...)
-za nakazovanje premora (roka gre sama ... iz navade)
stičen
-za nakazovanje izpusta citata ( blabla /.../ blabla)
-označevanje izpuščene besede (d...)
106
iz česa je sestavljen oklepaj
iz uklepaja in zaklepaja
107
je poševnica stična ali nestična
stična
