JUŽNA AMERIKA Flashcards
(77 cards)
1
Q
Opiši JA
A
- Nerazčlenjena obala, razen na JZ – fjordski tip obale
- J meja Paname, začne se z venezuelo, Kolumbijo
2
Q
Naštej naravnogeografske enote
A
Andi, višavaj (Gvajansko, Brazilsko), nižavja (Amazonso, Orinoško, Laplatsko, Patagonija)
3
Q
ANdi
A
mladonagubano gorstvo, nadaljevanje Kordiljer (Južne Kordiljere), alpidska orogezneza (terciar), Nasca pod južnoameriško ploščo.
* Potresi, vulkanizem = tekotonsko aktivno območje
* Aconcaqua – najvišji vrh
* Tradicionalno območje indijancev, inkov –> milejše tropsko podnebje.
* Veče se čez zahodno obalo, veliko vrhov je vulkanskega nastanka.
4
Q
VIŠAVJA
A
- GVAJANSKO, BRAZILSKO
- Oba sta zemeljska ščita iz predkambrija
5
Q
Gvajansko višavje
A
nizaste gore (odsekane), prevladuje tropski deževni gozd, neodkria območja, bogato z rudami
6
Q
Brazislko višavje
A
: najvišje ob morju –> zlagoma spušča v notranjost, savansko podnebje, včasih redkeje poseljeno območje, danes tja prestaivili prestolnice
7
Q
Nižavja
A
Amazonsko, Orinoško, Laplatsko, Patagonija
8
Q
Amazonsko nižavje
A
- Porečje Amazonke, plovna do mesta Ikitus, ¼ JA
- Sega v 9 južnoameriških držav, največ v Brazilijo
- Ogromni pritoki, ob ustju široka 80 km
- Izkoriščajo za hidroenergijo (Manaos), promet, tropski deževni gozd
9
Q
Orinoško nižavje
A
- Reka Orinoko, deltast izliv, kmetijstvo, Venezuela (kmetijstvo), savansko podnebje
10
Q
LAPLATSKO nižavje
A
- Rio Laplata (široko ustje ob izlivu v Atlantik) – srebrna reka
- Ob rekah Paragvaj in Parana
- Severni del – Gran Chaco (še v tropski pas, rast., kulture)
- Južni del – Pampe
11
Q
kaj so pampe
A
travnate pokrajine, črnozjom–> najbolj rodovitna območja na svetu)
12
Q
Patagonija
A
nizka planota, negostoljubna, vzhodna (zahodna je del Andov)
13
Q
Klimatski dejavniki
A
geografska širina, relief, oddaljenost od morja, morski tokovi
14
Q
geografks širina
A
- Tropski, subtropski, zmerno topli pas
- Pasati, monsunski vetrovi (Gvajansko višavje, Patagonija), zahodni vetrovi
15
Q
relief
A
- Andi – orografska pregrada za padavine iz Tihega oceana
16
Q
oddljenost od morja
A
- Celinskost – v osrednjem delu
17
Q
Morski tokovi
A
- PERUJSKI / HUMBOLTOV – hladen, puščava Atakama
- BRAZILSKI – topel
18
Q
Najbolj namočeni deli
A
Amazonsko nižavje (stalno območje ekvatorialnega nizkega zračnega tlaka), obalni del Brazilije, kjer JV pasati iz Atlantika udarijo ob Brazilsko višavje, južna obala Čila, zahodni vetrovi, monsunni ob 50. vzporedniku trčijo ob Ande. Sever, Orinoško nižavje, Gvajansko višavje – pasati.
19
Q
Najmanj namočeni deli
A
puščavski obalni pas v Čilu in Peruju (Perujski tok), vzhodna stran Andov na jugu celine, Atakama, Patagonija (zavetje vetrov)
* Severna polovica celine je v tropskem toplotnem pasu, proti jugu prehaja v subtropskega, močno zoženi jug pa leži v zmerno toplem pasu.
20
Q
Podnebni tipi
A
- EKVATORIALNO PODNEBJE:
- SAVANSKO PODNEBJE:
- TROPSKO/SUBTROPSKO SUHO/POLSUHO PODNEBJE:
- SREDOZMESKO PODNEBJE:
- OCEANSKO PODNEBJE:
- GORSKO PODNEBJE:
21
Q
- EKVATORIALNO PODNEBJE:
A
- Okoli ekvatorja, S celine, Amazonsko nižavje
- Tropski deževni gozd (plujča sveta) – čistijo zrak, biotska raznovrstnost, bogata nahajališča surovin, zadržuje in oddaja vlago, mikroklima, pomen za domorodce, ebenovina, mahagonij, hitro lahko nastane puščava (obdelovalne površine, mesta)
22
Q
- SAVANSKO PODNEBJE:
A
- Brazilsko višavje, Orinoško nižavje, deževna – sušna doba, veliko travnatih površin
- Savansko rastlinstvo, vlažni subtropski gozd
23
Q
- TROPSKO/SUBTROPSKO SUHO/POLSUHO PODNEBJE:
A
- Obalni pas Peruja in S Čila, Atakama, Zahodno od Andov
- Puščava, polpuščava
24
Q
- SREDOZMESKO PODNEBJE:
A
- Srednji Čile, mediteransko rastlinstvo, malo padavin, zahodno od Andov, ciklonske padavine
25
* OCEANSKO PODNEBJE:
- Južni Čile, veliko padavin = bujni gozdovi (tudi iglavci), pravo oceansko
- Modificirano – višje temperature
- Zahodno od Andov
26
* GORSKO PODNEBJE:
- Tropski rastlinski in kmetijski višinski pasovi - ANDI
27
* VZHODNO OD ANDOV:
- Ozka celina, malo padavin - subtropski pas
- PAMPE (J Laplatskega nižavja)= visoka travnata stepa (kmetijstvo), Z in J od Pamp = Patagonija = polpuščava, nizkotravnata stepa – zmerno topli pas
28
Zakaj delimo JA na 4 goegrafkse enote
* JA je težko razdeliti na geografske enote s prevladujočimi skupnimi značilnostmi.
* Sestavlja jo razmeroma veliko držav, ki se po velikosti, kulturi, naravnih virih, gospodarski razvitosti razlikujejo med seboj
29
Kaj vpliva na geografske enote?
* Nekje vplivajo staroselci (ANDI), Evropejci (J celine), priseljenci iz Afrike (SV Brazilija), na večini ozemlja – potomci mešanih prednikov
* Nekatere imajo dobre pogoje za kmetijstvo (Urugvaj), druge so bogate z rudami (Brazilija), nekatere skoraj brez rud (Paragvaj)
30
Naštej 4 geografske enote JA
Karibska JA, Andsko-Indijanska regija, JA zmernih širin (srendjih geografksih širin), Brazilija
31
Karibska JA
* Kolumbija (Bogota), Venezuela (Caracas), Gvajana (Georgetown), Surinam (Paramaribo), Francoska Gvajana (Cayenne)
32
Kaj sestavlja Karibsko JA
* Angelov slap – Venezuela, 900m+ najvišji na svetu, Gvajansko višavje – ravno odsekano, mizaste gore
* Tropski deževni gozd, gosto rastlinstvo (pasati, padavine)
33
KOLUMBIJA
* V preteklosti zelo nevarno, 5 desetletji v najdaljši latinskoameriški državljanski vojni, predsednik dobil Nobelovo nagrado za mir
* mestici
* Naravna bogastva: nafta, zlato, ostale rude
* 2 obali – Tihooceanska in Karibska (bolj poseljena)
34
Naravne enote v Kolumbiji
* ANDI – 3 večje verige, umes rodovitne doline, večja mesta so v gorah (Bogota, Medelin, Cali)
* AMAZONSKO/ORINOŠKO NIŽAVJE – manjša poselitev, slabe povezave, zastoj v razvoju
35
Gospodarstvo KOlumbije
ogromne socialne razlike, veliko kmetijstva, izvoz
* Koka, banane, kava, CVETJE
* Samooskrba: krompir, koruza, ...
* Industrija okoli velikih mest – predelovalna industrija
36
Venezuela
* Nafta – Maracaibski zaliv, nekdaj najbogatejša v JA
* Ogromno zalog nafte, monostrukturno gospodarstvo – 80% BDP od nafte
* HUGO CHAREZ – levičar, naslonil na Kubo, razdelil državona revne množice (podporniki) in bogatejše (ga ne marajo)
* Politični problemi, korupcija
* Cene nafte so nato izrazito padle, država je sama vodila črpališča naft --> ves dobiček od tega so porabili
* Danes huda gospodarska kriza, migranti, potomci slovencev so se vrnili od tam, ni hrane, vode, elektrike, zdravil, povečanje kriminala, politični kaos
* Zanemarjali so kmetijstvo, danes ni razvito
* mestici
37
Katere enote sestavljajo Venezuelo?
* Karibska obala – palme, pesek, zelo lepo
* Odrazki Andov – največja gostota poselitve
* Orinoško nižavje
* Gvajansko višavje – rudna bogastva, slabo izkoriščena
38
Ostale 3 Gvajane
* SURINAM -včasih Nizozemska Gvajana
* FRANCOSKA GVAJANA – še danes ozemlje Francije
* GVAJANA -Združeno kraljestvo
* Vse tri še danes močno navezane na nekdanje kolonije
* V Fr. Gvajani – EU ima iztrelišče za rakete
* Gosto zaraščen obalni pas z gozdom
* Poselitev največ na obali – notranjost prana
* Izvoz BOKSITA, plantaže – sladkorni trs, banane
* Večji delež azijskega in črnega prebivalstva
39
ANDSKO-INDIJANSKA REGIJA
* Ekvador (Quito), Peru (Lima), Bolivija (La Paz), Paragvaj (Asuncion)
40
Nekaj značilnosti andsko-indijske regije
* Andi, Indijanci, nekdanje jedro inkovske države
* Paragvaj – edina država nima Andov, največ mesticev, niso bili indijanci
* Velika razslojenost prebivalstva (peščica bogatih)
- Aktiven razvoj indijancev in vključitev v družbo
- ozaveščanje indijancev --> izbojšanje
41
Kdo so peoni?
najrevnejši sloj, kmetje brez zemlje, hodijo delat na druga kmetijska zemljišča, Peru
42
Ali je v Andsko - indijski regiji veliko velikih mest, katere je največje?
ne, Lima (ostala so precej manjša)
43
Kateri je najrevnejši del JA?
Andsko-indijanska regije (počasi se spreminja zaradi hitrega razvoja Peruja)
44
Okoljski problemi Andsko-indijske regije
hitro krčenje ledenikov v Andih, težave z oskrbo vode
45
Peru
* Domovina Inkov
* Machu Pichu – 1450, počitniško mesto, terase, voda, narodni park, natančna, spretna gradnja, dobro obdelovali zlato, ne pa železa
* Piramidna shema družbe
* Najvišje plovno jezero Titikaka – poomembno za Inke (Uros), živijo s pomočjo trstičja, iz njega gradijo otoke
* Stara inkovska prestolnica – Cuzco
* Andski kondor
46
Naštej naravne enote v Andsko-indijski regiji
kosta,sierra, selvas/oriente
47
KOSTA
- KOSTA (obalni pas, namakanje, kmetijstvo, ribolov, hladen morski tok --> več planktona), puščava Atakama (J del Peruja – puščavski) --> živi največ Perujcev – Lima, najbolj gospodarsko razvit (dinamičen) del, voda iz Andov (Ekvador, Peru)
48
SIERRA
(gorstvo) – Andi:
- Indijanska poselitev, bolj naseljene kotline, doline, planote, težko življenje, kmetijstvo, krompir, lame, alpake, morski prašičli, veliko tudnega bogastva (srebro), španska kolonija, reven del
- Najpomembnješa Bolivijska visoka planota - ATIPLANO
49
Ekvador
* Še nižji BDP od Peruja
* Costa je večja, ni več puščavska, bolj vlažno, nasadi, plantaže banana, kave, sladkornega trsa
* Sierra --> Andi se že malce razcepijo – velike, široke doline, indijansko prebivalstvo
* Selvas – kot v Peruju, odkrili naravna bogastva – priseljevanje tujcev
* GALAPAŠKO OTOČJE
49
SELVAS/ORIENTE
(nižavje) – pod Amazonsko nižavje, veliko mest (Iquitos – do sem), bolje povezan z Bolivijo kot s Perujem najmanj poseljen del Peruja, v Amazonskem nižavju (nafta, zemeljski plin) --> več neavtohtonega prebivalstva, ni razvita država, velika brezposelnost, dobra rastišča za koko, sedaj priseljevanje tujcev, jezik Quechaa, Indijanci, Kečva, tropski deževni gozd
50
Galapaško otočje
Darwinovi škinkavci, želve, vulkanskega nastanka, turizem danes
51
Bolivija
* Nimajo obale – Coste
* Altiplano – visoka planota v Boliviji med Andi (jezero Titikaka, gosteje poseljeno)
* La Paz – najvišja prestolnica
* J del Altiplana = slane puščave – v času dežja plitvo jezerce, lahko hodiš po njem, 120m soli – jo nabirajo - Salar de Uyuna
* Amazonsko in Laplatsko nižavje – rodovitno, koka, redkeje poseljen Selvas
* Najbolj revna izmet teh 3
* Prvi indijanski predsednik
52
# S
Paragvaj
* Revna, po reki Paragvaj, Brazilsko višavje, Laplatsko nižavje = gran Chaco
* Dobri pogoji za kmetijstvo, slaba posestna sestava
* Belci – velike kmetije – živinoreja, žito, več na vzhodu
* Izvoznica lesa, nima rudnih bogastev
* Z največja HE na svetu – HE Itaipu – meja z Brazilijo
52
# E
Južna Amerika zmernih širin (srednjih geografskih širin)
* Čile (Santiago de Chile), Aregntina (Buenos Aires), Urugvaj (Montevideo)
* Čile – mestici
* Belci
* Rahel gospodarski vzpon
53
Urugvaj
* Majhen, milo podnebje, topel Brazilski tok – rahlo spremenjeno oceansko podnebje
* Nižinska pokrajina – valovita, griči
* Sem se širijo Pampe, dobri pogoji za razvoj
* Južnoameriška Švica
* Dobro za kmetijstvo – govedo, ovčjereja, usnje
* Žitarice
* Visok delež mestnega prebivalstva – 80%
* Polovica vseh je v prestolnici
* Ni tipičnih marginarnih naselji, danes se usmerjajo v storitvene dejavnosti – turizem, plaže, terme ...
54
Čile
* Ozka in dolga država
* Podnebje podobno Evropi, prebivalci evropskega porekla (trgovanje z Azicij)
* Prej diktatorji, sedaj gospodarski razvoj
* Ocean – komunikacija z drugimi državami
55
Delitev Čile
- SEVERNI ČILE – Atakama, rude, baker, nitrati (suho podn)
- SREDNJI ČILE – najgosteje poseljen, prestolnica, Valparaiso (pristanišče), sredozemsko podnebje – vinska trta, agrumi, olive. Izvoz sadja in zelenjave na severno poloblo
- Malo južnjeje = ocenasko podnebje --> živinoreja
- JUŽNI ČILE - obširni gozdovi, pingvini, ledeniki vse do morja, malo poseljen, pas fjordov, evropski načini kmetovanja
56
Argentina
* Falklandsko otočje – vojna z Združenim kraljestvom
* Nekoč ena najbogatejših držav na svetu
* Socialni nemiri, vojaška diktatura, slabo vodenje gospodarstva – potemnela
* Pampe (v osrednjem delu, segajo v Urugvaj) – eno najrodovitnejših območji na svetu, razcvet doživele v 19. stol. (v EU primankovalo hrane, prometnih povezavah) --> Pampe so se odprle svetovnemu trgu, izvozno kmetijstvo (pšenica, koruza, meso), v zadnij letih tudi soja, kmetijstvo se modernizira po ameriškem zgledu
57
Naravne enote v Braziliji
Gvajansko višavje, Amaznosko nižavej, Brazilsko višavje
58
Opiši Brazilijo
* Po svoji velikosti, številu prebivalce, gospodarski moči je ena izmed najpomembnejših hitro rastočih velikanov na svetu
* Na S in večinoma na J polobli, 5. največja država na svetu
* DRŽAVA PROTISLOVJI – številna nasportja v svoji družbi, kulturi
59
Kako delimo Brazilijo?
sever, severovzhod, srednji zahod, jug (26 zveznih držav)
60
Opiši prebivalstvo Brazilije
* 215, 3 milijonov prebivalcev
* Spominja na prebivalstvo ZDA, spodbuja močno brazilsko zavest
* Večino jih še vedno živi v favelah (strma pobočja)
* Socialno razslojena družba, program Bolsa Familia
* Skoraj polovica je evropskega porekla, ostale so prebivalci s predniki mešanega porekla
* Gostota poselitve je največja v Jugovzhodu in Severovzhodu – najgosteje poseljen obalni pas od izliva Amaznoke navzdol. Poselitev na jugu sega globlje v notranjost.
* Urbanizacija – 86%
61
Največja mesta v Braziliji
: Sao Paulo, Rio de Janeiro, Brasilia, Fortaleza, Salvador, Belo Horizonte, Manaus, Curitiba, Recife
62
Gospodarstvo Brazilije
* Rudarska, kmetijska, industrijska velesila, pomen storitvenega sektorja narašča
* Gozdovi pokrivajo polovico države, vključujejo največji deževni gozd na svetu
* Četrti izvoznik lesa na svetu
* Njihovo kmetijstvo prspeva k zadgotovitvi svetovnih potreb po hrani, izvažajo veliko lesa, najpomembnejša svetovna izvoznica hrano (kmalu bo prehitela ZDA)
63
Kaj izvaža Brazilija?
soja, mese, sladkor, kava, pomaranče, govedino, perutnino
64
Kako se spreminja kmetijstvo preko Brazilije?
* J – evropski tip kmetijstva, SV – plantaže, notranjost – živinorejske farme, visoko mehanizirano sodobno poljedelstvo
65
Ruda v Brazilija
: železo, aluminij, nafta, zemeljski plin
66
Katera država ima najbolj razvito industrijo v Latinski Ameriki, zakaj?
Brazilija,saj ima razvite vse temeljne panoge (jeklarska, letalska, avtomobilska, petrokemična, računalniška, barvna metalurgija)
67
Katera država je največja porabnica biogoriva za motorna vozila?
Brazilija, pridobivajo iz sladkornega trsta
68
Trikotnik industrije
RIO DE JANERIO, SAO PAULO, BELO HORIZONTE, 100 km dolg koridor modernih industrijskih obratov
69
SEVEROVZHOD BRAZILIJE
* Ta regija je bila kolonizirana zelo prej kot ostale, saj so tja pripeljali Afriške sužnje, ki so delali na plantažah. (Območje stare kolonialne naselitve Portugalcev)
* Pernaseljen, najrevnejši del države
* Rasna sestava: portugalski potomci, črnci, Indijanci
* regija je najmanj gospodarsko razvita, saj so zemljišča v lasti veleposlanikov.
* V notranjosti: kmetijstvo, rudarstvo, turizem
* Ob obali na plantažah: sladkorni trs, kava, kakav, kokos, tropsko sadje
* Prebivalstvo se seli v druge dele države
* Ob obali se vse bolj razvija turizem.
70
JUGOVZHOD BRAZILIJE
* Najmočnejša, najbolj in dnamična gospodarska razvitost zaradi veliko rudnih bogastev (zlato), kmetijstva
* Sao Paulo, Rio de Janerio, Belo Horizonte, Curitiba
* Sao Paulo: največje mesto v Braziliji, 10 na svetu, mesto imigrantev, močno v umetnosti, zabavi, financi, kava, simbol novodobne Brazilije
* Kmetijske kulture: kava, sladkorni trs, kukuruz, soja
* Obrati za pomarančni koncentrat
* Najpomembnejše obmpčje pridelave kave
71
JUG BRAZILIJE
* Veliko je evropskih priseljencev zaradi hladnejšega podnebja --> odlični pogoji za kmetijstvo
* Poreklo priseljencev se prepozna preko kmetijstva
* Regija je zelo dobro gosp. razvita, želijo da nastane svoja država
* Pomembna energetska vira: HE, bioenergija
72
SREDNJI ZAHOD BRAZILIJE
* Območje savan v notranjosti
* Nova prestolnica – Brasilia (da bi pritegnila prebivalstvo in gopspodarski razvoj)
* Kmetijsko najbolj perspektivno območje na svetu – razlog: rodovitne prsi, možnost uporabe najsodobnejše mehanizacije na uravnanem površju z malo delovne sile
* Savansko podnebje
* Značilnosti Brasile: arhitektura, urbanistični načrt, kulturoj središče, ima veliko zelenih površin, mesto je polno simbolike na brazilsko kulturo
73
SEVER BRAZILIJE
* Je največja regija, obsega Amazonsko nižavje, Gvajansko višavje, največje mesto – Manqus
* Razvoj regije se je začel z rudarstvo železove rude, gradnja ceste, kavčuk
* Regija se hitro razvija na področju kmetijstva, rudarstva, energetike
* Največji problem kmetijstva je izžrpavnje zemlje,
* Rudna bogastva v Amazoniji – železova ruda, boksit
* Znana po krčenju gozda/deforestaciji
* Gradnja transamazonske ceste – največja nahajališča rude, gigantski gradbeni projekti, njavečje priseljevanje
* Revno prebivalstvo, ki niso bili vešči za kmetijstvo so za nizko ceno naselili na zemljišča --> žrtev Indijanci
* Deforistacija – farme goveda, nasadi soje, sladkornega trsa, palmovega olja
* Izsekavajo tudi za pridobivanje lesa
* DEFORESTACIJSKI LOK
Amazonija
74
deforestacijski lok
območje izkrčenega gozda na J Amaznoije
75
Zakaj je pomembna Amazonija
pljuča zemlje, biotska raznovrstnost, mikroklima.
