Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

GEOGRAFIJA > JUŽNA AMERIKA NARAVNOGEOGRAFSKI OKVIR > Flashcards

JUŽNA AMERIKA NARAVNOGEOGRAFSKI OKVIR Flashcards

1
Q

Mladonagubano gorstvo

A

Andi (Južnoameriške Kordiljere)
kenozoik

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

predkambrij

A

Brazilsko in Gvajansko višavje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Amazonsko nižavje

A

Amazonsko nižavje ob Amazonki  na severu prehaja v Orinoško nižavje (reka Orinoko), na jugu pa v Laplatsko nižavje (reki Paragvaj in Parana). (severni del Gran Chaco, južni del Pampe)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

dejavniki podnebja

A

geografska širina, gorska veriga Andov, vetrovi in morski tokovi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

brazilski tok

A

topli tok
ob braziliji gor

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

perujski tok

A

(Humboldtov tok)
hladni tok
ob peruju gor

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

najbolj namočena območja

A

Amazonsko nižavje (stalno obmocje nizkega ekvatorialnega tlaka)
Obale Brazilije (JV pasati iz atlantikaa trcijo v brazilsko visavje)
Južna obala Čila (stalni zahodni vetrovi ob 50. vzporedniju trcijo ob Ande)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

najmanj padavin

A

puščavski obalni pas v Čilu in Peruju (perujski tok  puščava Atakama - najbolj sušna puščava na svetu, fenomen, da se puščava pobarva roza, cveti).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

toplotni pasovi

A

S. polovica v tropskem, proti jugu prehaja v subtropskega, močno zoženi del celine pa je že v zmerno toplem pasu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

ekvatorialno podnebje

A

tropski deževni gozd: Amazonsko nižavje in okolica
(Iquitos)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

savansko podnebje

A

savansko rastlinstvo; Orinoško nižavje, Brazilsko višavje (vlažni subtropski gozd-kjer se tropski deževni gozd ob obali nadaljuje na bolj namočeno območje) (Ciuaba)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

andi

A

so ločnica –> drugačna razporeditev podnebnih tipov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Sredozemsko podnebje

A

mediteransko rastlinstvo: srednji Čile (Santiago)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Tropsko/subtropsko suho podnebje

A

puščava in polpuščava: obalni pas Peruja in severnega Čila
(LIma)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Oceansko podnebje

A

bujni gozdovi: južni Čile (Cabo Raper)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Azul

A

visokotravnate stepe (Pampe), nizkotravnata stepa (vzhodna Patagonija in polpuščava Patagonija)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

gorsko podnebje

A

gorsko rastlinstvo: Andi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

TROPSKI RASTLINSKI IN KMETIJSKI VIŠINSKI PASOVI V ANDSKIH DRŽAVAH

A

Tierra caliente ali vroča dežela
Tierra templada ali zmerna dežela
Tierra fria ali hladna dežela
Tierra helada ali mrzla dežela
Tierra nevada ali » s snegom prekrita zemlja«

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Tierra caliente ali vroča dežela

A

vroče in vlažno
0-900 mnv

20
Q

Tierra templada ali zmerna dežela

A

900-1800 mnv
gojijo koruzo, pšenico, kakavovec

21
Q

Tierra fria ali hladna dežela

A

1800-3600 mnv
gosta poselitev, največja mesta v Andih
koruza, pšenica, krompir, sadje, ovčjereja, govedoreja, mešani gozdovi

22
Q

Tierra helada ali mrzla dežela

A

3600-4500 mnv
redko poseljeni, ostre podnebne razmere, ekstenzivna živinoreja, travniki in grmičevje

23
Q

Tierra nevada ali » s snegom prekrita zemlja«

A

od 4500 mnv

24
Q

regionalizacija južne amerike (4)

A

Karibska Južna Amerika
Andsko-indijanska Južna Amerika
Južna Amerika srednjih geo. širin
Brazilija

25
Q

karibska južna amerika (KJA) države

A

Kolumbija (Bogota)
Venezuela (Caracas)
3 Gvajane: - Gvajana (Georgetown)
- Surinam (Paramariko) –> prebivalci Marron (črnci ki so pobegnili suženjstvu)
- Francoska Gvajana (Cayenne) –> najmanj razvita od vseh gvajan, zapor Francozov

26
Q

prebivalstvo KJA

A

Kolumbija in Venezuela – mestici.
Gvajane – potomci priseljencev iz J Azije in črnski sužnji

27
Q

venezuela KJA

A

Venezuela – črpanje nafte (Maracaibski zaliv), od vseh držav ima največ zaklog nafte

28
Q

kolumbija in panama KJA

A

včasih sta bili ena država –> Panamski prekop. najprej so ga delali francozi, vendar neuspešno, ZDA zgradi prekop na sistem zapornic. pod vplivom ZDA se Panama osamosvoji (pred okoli 100 leti)

29
Q

ANDSKO – INDIJANSKA JUŽNA AMERIKA
(AIJA) države

A

Ekvador
Peru
Bolivija
Paragvaj (nižje površje, vendar isti delež staroselskega prebivalstva)

30
Q

prebivalstvo AIJA

A

Polovica preb. je Indijancev.
Veliko peonov (kmetijski delavci brez zemlje)
Najrevnejši del celine.

31
Q

pokrajinske enote AIJA

A

costa (1)
sierra (2)
selvas (3) oz. oriente

32
Q

costa (1)

A

gosto poseljeno območje, gospodarsko razvito območje, obalni pas

33
Q

sierra (2)

A

gorski pas, staroselsko prebivalstvo, gorski svet Andov, na območju Bolivije se Andi razcepijo na dve verige, vmes je planota Altiplano (največja gostota prebivalstva)

34
Q

selvas (3) oz. oriente

A

gozdnata območja, redkejša poselitev, območje Amazonskega nižavja, veliko rud (nafta, zemeljski plin), območje postaja bolj zanimivo, zato se ljudje začnejo preseljevati, gospodarski pomen raste

35
Q

JUŽNA AMERIKA SREDNJIH GEOGRAFSKIH ŠIRIN (JASGŠ)
države

A

Argentina
Urugvaj
Čile – mestici

36
Q

prebivalstvo (JASGŠ)

A

prebivalci evropskega porekla
Argentina precej urejena.
Čile se je usmeril v trgovanje z azijskimi državami pacifiškega loka.

37
Q

pampe JASGŠ

A

kmetijsko najpomembnejše območje (izvoz mesa, pšenice, koruze, soje.

38
Q

brazilija

A

Del Gvajanskega višavja  skrajni sever
Amazonsko nižavje  ⅔ površja, sever
Brazilsko višavje  skoraj celoten južni del
govorijo portugalsko

39
Q

kako je brazilija razdeljena

A

Brazilija razdeljena na 26 držav, ki jih razdelimo v pet regij: severovzhod, sever, srednji zahod, jugovzhod, jug.

40
Q

socialni status brazilije

A

Družba je socialno razslojena (problem kriminala in nasilja).

41
Q

gospodarstvo brazilije

A

BRA – gospodarska velesila (pomembna izvoznica hrane – kava, pomaranče, govedoreja, soja).
Veliko energetskih virov, rud  nova nahajališča v Amazoniji (železova ruda).
Industrija je v trikotniku mest: Rio de Janeiro – São Paolo – Belo Horizonte.

42
Q

Jug Južne amerike

A

nizka planota Vzhodna Patagonija

43
Q

Severni del Brazilije

A

najvecja in najhitreje se razvijujoca regija
deforestacija (deforestacijski lok - od severa proti savanam)

44
Q

severovzhod brazilije

A

obmocje stare kolonialne naselitve
prenaseljen in najrevnejsi del
problematicna zemljiska razdelitev

45
Q

jugovzhod brazilije

A

najmocnejsa in najbolj dinamicna regija
najvecja mesta
magnet za priseljence
zlato in druge rude
kava, soja, sladkor in druge
najsodobnejsi obrati za proizvodnjo pomarancnega koncentrata

46
Q

jug brazilije

A

obmocje evropskih priseljencev
hladnejse podnebje
najpremoznejsi del brazilije
kmetijstvo

47
Q

srednji zahod brazilije

A

savane
prestolnica Brasilia
kmetijsko najbolj perspektivno obmocje na svetu

GEOGRAFIJA (24 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions