k Flashcards
(36 cards)
Funkcija kapside.
Zasčita nukl. kisline, vstopanje nukl. kislin iz celice v celico, strnitev ali kondenzacija, zagotavlja specifičnost
pritrjevanja.
Razlike med virusi in bakterijami.
Bakterije rastejo na umetnih gojiščih virusi ne.
B se delijo z binarno fsijo, v ne.
B DNA in RNA, v ne.
Blastno proteinsko sintezo, v ne.
B muraminska kislina, v ne.
B občutljive na antibiotike, v ne.
Bakterije: 1mikrometer, virusi: 20-400nm.
Virion.
Virusni delec - določeni virusi v življenskem ciklu obstajajo samo kot virusni genom.
Kako imenujemo virusni genom?
Sredica.
Kaj je kapsida?
Protein, ki obdaja genom.
Kaj je nukleokapsida?
Kapsida + genom.
Značilnosti zunanje ovojnice virusa.
Nima funkcije zaščite!! Celičnega izvora, lipidna (podre jo detergent, organska topila, lahko se posuši, fizično podre). Pri tistih, ki jo imajo, je nujna za okužbo (pri vstopu v celico se beljakovine (virusni ligandi) vežejo na celične receptorje). Ovojnične beljakovine (glikoproteini) = peplomeri; neglikozilirana beljakovina = matrična beljakovina.
Vrste virusov.
Poxvirusi, herpesvirusi, adenovirusi, hepadnavirusi, parvovirkusi, papovavirusi, koronavirusi, arenavirusi, picornavirusi, calicivirusi.
Najbolj nalezljivi virusi.
Koronavirusi.
Najbolj smrten virus.
Virus, ki povzroča steklino.
Oblike virusnih genomov?
Enojno/dvojno vijačni, krožni, + ali - (+ deluje kot mRNA, - se more najprej prepisat), segmentiran (segmenti dveh virusov v celici se lahko premešajo (PREUREDITEV) - nov virus, dvojno vijačni segmentiran.
Simetrija nukleokapside.
Kubična (Ikozaedrična), vijačna, kompleksna.
Virusi z ovojnico.
Herpesvirusi, retrovirusi, flavivirusi,
ortomiksovirusi, paramiksovirusi, koronavirusi.
Delitev virusnih beljakovin.
Strukturne (vgrajene v virione)/ nestrukturne.
Stukturne virusne beljakovine.
Vgrajene v virione, varovanje virusnega genoma, sodelovanje pri vstopu virusa v celico, ovojnične so pogosto glikozilirane in sodelujejo pri pritrjevanju virusa na receptorsko celico.
Ne stukturne virusne beljakovine.
Delujejo med razmnoževanjem virusa kot
regulatorji, imajo vlogo encimov (RT, integraze, ligaze, proteaze, ekso-endonukelaze).
Kako poteka RAZMNOŽEVANJE VIRUSOV?
*PRITRJEVANJE VIRUSOV NA CELICO
* VSTOPANJE VIRUSOV V CELICO
* SPROŠČANJE VIRUSNE NK
* SINTEZA PROTEINOV IN NK
* SESTAVLJANJE VIRIONOV
* IZSTOPANJE VIRUSOV IZ CELIC
Kako lahko virus vstopi v celico?
- Translokacija – virusi brez ovojnice
- Endocitoza – virusi brez in z ovojnico
- Zlitje (fuzija) – virusi z ovojnico.
*Slačenje
Kaj omogoča virusu, da vstopi v celico?
Virusni ligand in celični receptor.
SINTEZA VIRUSNIH NUKLEINSKIH KISLIN IN
PROTEINOV
- Virusna NK preusmeri celično presnovo v
izgradnjo sestavin za nove viruse - Celica v jedru in CPL nima encimov, ki bi
prepisovali virusno RNA; v CPL tudi nima
encimov za prepis virusne DNA (prinesejo svoje encime) - Virusi z RNA morajo imeti lastne
transkriptaze za sintezo mRNA - Številne strategije, ki so odvisne od vrste,
zgradbe in polarnosti NK - NK se pomnožujejo v jedru (DNA) ali v
citoplazmi (RNA) - Virusni proteini se sintetizirajo v citoplazmi (bakterije ne morejo, ker nimajo golgijevega aparata in endoplazmatskega retikuluma).
Potek virusne okužbe.
Simptomatska/ asimptomatska/ oligosimtomatska (malo simptomov). Širitev virusa z mesta vstopa/ lokalizirana okužba. Odvisen od imunskega odziva gostitelja in virusne virulence.
ZDRUŽEVANJE IN ZORENJE virusov.
- JEDRO – DNA virusi (sestava in zorenje)
razen poksvirusov - CITOPLAZMA – RNA virusi (sestava) in
zorenje pri pikorna in reovirusih - NA MEMBRANI – RNA virusi (sestava)
Kaj je viremija?
Prisotnost virusov v krvi.
Patogenesa virusov.
Na celični ravni: celična smrt, transformacija, fuzija, citopatogeni učinki (CPE).