KAKO NASTANE SPOZNANJE? JOHN LOCKE (EMPIRIZEM)

Question 1

slika

Question 2

subjekt spoznanja

Answer 2

• Subjekt spoznanja: tisti, ki spoznava

Question 3

predmet spoznanja

Answer 3

• Predmet spoznanja: tisto, kar spoznavam

Question 4

spoznavne zmožno sti

Answer 4

• Spoznavne zmožnosti: viri, ki subjektu omogočajo spoznanje (čutila, razum)

Question 5

meja spoznanja

Answer 5

• Meja spoznanja: točka, onkraj katere spoznanje za človeški subjekt ni več mogoče

Question 6

stvar na sebi

Answer 6

• Stvar na sebi: stvarnost, takšna, kakršna je

Question 7

proces nastanka spoznanja po empiristih

Answer 7

Izhodišče
Človeška zavest je izvorno prazna tablica (tabula rasa) – ne vsebuje nobenih vrojenih spoznanj. (Temu nasprotujejo racionalisti. – Pogoj nastanka spoznanja so vrojene ideje.)
1. Korak
Nastanek preprostih “idej”
2. Korak
Nastanek kompleksnih “idej”

Question 8

1. korak

Answer 8

• V 1. koraku sodelujejo zgolj čutila (brez razuma)
• Predmet spoznanja “aficira” (učinkuje na) subjektova čutila
• Nastanejo osnovni gradniki vseh subjektovih spoznanj: enostavne ideje (čutni vtisi)
• Primeri: gladko, hladno, rumeno, pravokotno, premikajoče se, itd.
• Ni jih moč razčleniti na bolj preproste dele

Question 9

2. korak

Answer 9

• Razum začne urejati enostavne ideje
• Štirje razumski procesi: združevanje, ločevanje, primerjanje, posploševanje
• Nastanejo kompleksne ideje (vsa spoznanja oziroma pojmi)

Question 10

meja spoznanja

Answer 10

Meja spoznanja
• Locke je bil eden prvih filozofov, ki je menil, da vsega ne moremo vedeti
• Spoznanje je omejeno z zmožnostjo naše zaznave
• Spoznani so lahko samo pojmi, ki jih lahko povežemo z možno zaznavo
• Če nekega pojma ni moč razčleniti na enostavno idejo, potem je ta pojem nespoznaten
o Primer 1: človeško telo —> je zaznaven
o Primer 2: Bog —> ni zaznaven
o Primer 3: življenje na drugem planetu —> je zaznavn

Question 11

vaja

Answer 11

• Razčleni navedene pojme na enostavne pojme
o Miza —> rjava, ravna, hrapava, hladna, barva, gladka
o Pes —> kosmat, topel, glasen, premikajoče
o Prijateljstvo —> toplina, veselje, nevidno, sreča
o 2 je več kot 1 —> zanimanje, težje, kompleksno, večje

Question 12

primer ognja

Answer 12

Primer ognja: Je ogenj pekoč in boleč? Ne. Povzroča pekočo bolečino. Je ogenj rumeno-rdeče barve? Ne. Povzroča vtis rumenega. Sklep: Lastnosti “rumenega” razumeti enako kot lastnost “bolečega”. Ne gre za lastnost predmeta, ampak za način, kako le-ta učinkuje na subjekt.
Resnični svet je svet, kot ga opisuje klasična fizika
• Materija, delci, gibanje