kamnine, relief Flashcards
(130 cards)
1
Q
delitveni kriteriji za kamnine
A
izvor,prepustnost,trdota,starost,nastanek
2
Q
kaksne kamnine locimo glede na izvor
A
organske in anorganske
3
Q
kaj so organske in anorganske kamnine
A
organske so rastlninski in zivalski ostanki, manj odporne
anorganske so kisle, bolj odporne
4
Q
katere kamnine locimo glede na mineralno zgradbo
A
kaarbonatne in silikatne
5
Q
katere so karbonatne in katere silikatne kamnine
A
karbonatne so minerali kalcita
silikatne si minerali kremena
6
Q
katere kamnine locimo glede na prepustnost
A
magmatske, metamorfne, sedimentne
7
Q
katere so magmatske kamnine
A
predornine, globocnine (granit,tonalit,peracica-tuf)
8
Q
kaj so metamorfne kamnine
A
kamnine ki zaradi visokih pritiskov in temperatur spreminjajo mineralno sestavo
9
Q
kako delimo sedimentne kamnine
A
na mehanske, kemicne in biokemicne
10
Q
kaj so mehanske sedimentne kamnine
A
kamnine ki jih je sila prestavila in se usedajo na novem mestu(flis,lapor)
11
Q
kaj so kemicne sedimentne kamnine
A
vsakdanji sedimenti v morju(apnenec,dolomit)
12
Q
kaj so biokemicne sedimentne kamnine
A
kamine ki so nastale s usedanjem odmrlih organizmov(fosili)
13
Q
kako delimo mehanske sedimentne kamnine
A
na sprijete in nesprijete
14
Q
kaj je melisce
A
melisce so nesprijeti kamni ki so se okrusili iz gore zaradi preperevanja
15
Q
kako se imenuje kamen v meliscu
A
grusc
16
Q
kako se imenuje mehanska sedimentna kamnina
A
prod
17
Q
kaj je breca
A
zlepljen grusc
18
Q
kaj je konglomerat
A
zlepljen prod
19
Q
kaj je pescenjak
A
zlepljen pesek
20
Q
kaj je glinavec
A
sprijeta glina
21
Q
kaj je flis
A
pescenjak+lapor
22
Q
katere oblike preperevanja poznamo
A
mehanicno, kemicno, biokemicno
23
Q
opisi mehanicno preperevanje
A
ko je temp razlika med dnevom in nocjo visoka,
med razpoke pride voda, cez noc zamrzne, cez dan se stopi, kamnina razpade
24
Q
opisi kemicno preperevanje
A
deluje s vodo
lahko s korozijo(raztaplanje apnenca) ali kislim dezjem(zveplna kislina)
25
opisi biokemicno preperevanje
sodelujejo zivi organizmi, korenine drobijo kamnine
26
kaj je denudacija
ploskovno odnasanje preperine(melisce,podor)
27
kaksno mora biti povrjse pri denudaciji
nagnjeno
28
kdaj se zgodi zemeljski plaz
kadar imamo zgoraj vodo propustne spodaj pa vodo nepropustne kamnine
pade dez skozi vodo prpopustne, vodo ne proupstne se napijejo vode, vodo propustne zdrsijo
29
kaj so usadi
slabo sprijete kamnine v gricevjih (lapor,glinavec,pescenjak)
30
kaksen recni relief poznamo
fluvialni in nivalni
31
kaksen je nuvalni recni relief
osnovni
32
kaj je erozija
ko reka odnasa kamnine
33
kaj je akumulacija
ko reka odlaga kamnine
34
kateri proces deluje v zgornjem toku
globinska erozija
35
katere oblike recnega reliefa najdemo v zg toku
soteska, vintgar, kanjon, korita
36
kaj je strzen
ovinek ki ga naredi reka, v njem se nabira material ki ga odnasa bocna erozija
37
kaj se dogaja v srednjem toku reke
reka pritece po strmem pobocju, odlaga material v obliki pahljace-VRSAJ
38
katera procesa sodelujeta pri nastanku recnih teras
bocna erozija in akumulacija s globinsko erozijo
39
opisi nastanek recnih teras
reka ima veliko vode, z gl erozijo ustavri novo strugo, s akumulacijo in bocno erozijo pa jo razsiri, proces ponavlja, terase se dvigujejo ena nad drugo
40
kako dolocimo starost recnim terasam
visje-starejse
nizje-mlajse
41
kaj je ježa
rob terase kjer se dviguje
42
kdaj govorimo o fluvioglacialnih terasah
ko pri nastanku delujeta ledenik in reka
43
katera procesa sodelujeta pri spodnjem toku reke
akumulacija in bocna erozija
44
katere recne reliefne oblike nademo v sp toku reke
recne otoke, mrtvice in delte
45
zakaj nastajajo delte
ker reke ne odlagajo dovolj materiala zaradi akumulacijskih jezer
46
kaj je delta
ko se reka razdeli pred morjem in odlaga material
47
kaj je izgonska struga
struga visja od okolice
48
kdaj nastane izgonska struga
ko reka nosi veliko materiala in ga odlaga na oba bregova
49
kdaj nastane prodorna dolina
ko reka naleti na oviro, s globinsko erozijo naredi novo strugo,
50
kaj so vadiji
suhe recne doline v puscavah ki se zapolnejo ob mocnem dezevju
51
kateri so pogoji za nastanek ledeniskega reliefa
povp letna temp mora biti negativna,
52
kateri 2 poledenitvi sta fosilni poledenitvi
terciar(pliocen)
kvartar(pleistocen)
53
kako delimo poledenitve glede na obseg
celinska, recentna(antartktika, arktika)
54
kako delimo poledenitve glede na cas
fosilna, recentna
55
kaj je razlika med antartktiko in arktiko
antarktika je zamrznjena celina
arktika je zamrznjena voda
56
kaj je gorska poledenitev
ko ozji, manjsi ledeniki iz visokogorja polzijo
57
katere ledeniske erozijske reliefne oblike poznamo
krnica, krniska jezera, u doline, fjord,obvisela dolina,ledeniske grbine
58
kaj je krnica
kotanja skledaste oblike v kateri se nabira material,led in sneg poglabljata kotanjo
59
kdaj nastanejo krniska jezera
ko krnico zapolne voda
60
kaj je u dolina
poglobljena v dolina
61
kaj je fjord
u dolina ki jo po umiku ledenika zalije morje
62
kaj je obvisela dolina
ko se glavnemu ledeniku bliza stranski ledenik, med njima nastane slap
63
katere ledeniske akumulacijske oblike poznamo
morene,ledeniska jezera,balvani
64
kdaj nastanejo morene
ko ledenik nima vec moci za odlaganje materiala
65
katere vrste moren poznamo
talna(pod ledenikom)
srednja(2 ledenika se zdruzita)
bocna(kadar odlaga na robovih)
celna(ce se material nabira na celu ledenika)
66
kje najdemo ledeniska jezera
za celnimi morenami, precno na dolino
67
kaj so balvani
velike skale, ki jih je ledenik odlozil v dolini
68
kaj so plusi in minusi ledeniskega reliefa
+turizem, hidroenergetska izraba
-ni primerno za kmetijstvo, poselitev
69
kje nastane kraski relief
na karbontnih kamninah
70
kateri je glavni proces nastajanja kraskega reliefa
korozija
71
od cesa je odvisna korozija
razpokanega apnenca, prsti, podnebja
72
kaj je razlika med recnim in kraskim reliefom
kraski nima povrsinskih rek
73
razlika med kras in Kras
kras je tip povrsja
Kras je obmocje
74
katere vrste kapnikov poznamo
stalagnite-tla
stalaktite-strop
stalagmate-steber
75
katere povrsinske kraske pojave poznamo
vrtaca,delna vrtaca,krasko polje, uvala,udorna vrtaca,zlebici,skraplja,konta,prelom,ponikalnica
76
kaj je vrtaca
kotanja skledaste oblike ki se proti dnu lijakasto zakljuci
77
kaj je delna vrtaca
zasuta vrtaca
78
kaj je uvala
zdruzevanje vrtac
79
kaj je udorna vrtaca
ko se udre strop v jami
80
kaj je prelom
ko se povrsje pogrezne
81
katere podzemljske kraske pojave poznamo
brezna in kraske jame
82
kako se siri brezno
voda pride v razpoke in jih siri
83
kako nastanejo kraske jame
z recno erozijo ki jo izvaja ponikalnica
84
katere vrste krasa poznamo
globoki, plitvi, kontaktni, visokogorski, tropski
85
kako delimo kras glede na debelino apnenca
globoki ali popolni(vse kraske oblike)
plitvi ali nepopolni (tanjsa plast apnenca)
86
katere kraske oblike najdemo v visokogorskem krasu
zlebici, skraplje, konta, kotlici
87
kaj so zlebici
voda tece po nagnjenem pobocju in raztaplja apnenec, nastanejo navpicne vdolbine
88
kaj so skraplje
voda siri razpoke
89
kaj so kotlici
kotanje v visokogorju
90
kaj so konte
uvale v visokogorju
91
kje nastaja kontaktni kras
na stiku propustnih in nepropustnih kamnin
npr kraski rob-apnenec+flis
92
kje najdemo tropski kras
na vlaznih in vrocih obmocjih
93
kako nastane presihajoce jezero
razpoke pod povrsjem se ob mocnem dezevju napolnejo z vodo, podzemlje je ne more vec pozirati zato se razlije na povrsje
94
kaj je suha dolina
dolina ki nima povrsinske vode
95
kaj je slepa dolina
reka najprej tece po nepropustnih podlagi, na karbonatnih ponikne
96
kaj je korAzija
brusenje
97
kaj je deflacija
odnasanje
98
kako nastane gobasti osamelec
veter dvigne pesek do 1m, vecje kose kotali
razi tla
deflacija traja dokler ne naleti na oviro
potem se zacne korazija
99
kako nastanejo barhani(precne sipine)
veter odnasa pesek dokler ne naleti na oviro
100
katera tipa obmocij poznamo glede na kolicino padavin
puscavsko/aridno-do250 ml
polpuscavsko/semiaridno-250-500 ml
101
katere so skupne znacilnosti puscavskih reliefov
nesprijete kamnine
velike temp razlike
pesek
ni rastja
velike razlike z zracnem pritisku
v vseh toplotnih pasovih
102
koliko suhih oz polsuhih obmocij poznamo
5
103
opisi obmocje subtropskega visokega zracnega pritiska
na obeh povratnikih
npr sahara
104
opisi obmocje hladnih morskih tokov
preprecujejo da se veter navlazi
sahara-hladen kanarski tok
namib-benguelski
atakama-humboltov
105
opisi zavetrno stran gora pri puscavske reliefu
suh veter, ni padavin
106
opisi oddaljenost morja od kopnega pri puscavskem reliefu
bolj oddaljeno-manj padavin, vecji vpliv kontinentalnosti
npr gobi
107
opisi obmocje cloveka v puscavskem reliefu
dezertifikacija
lakota
sahel-sahara+savana
108
katere vrste puscav poznamo
pescene, gruscnate/serir, skalne/hamada
109
opisi pescene puscave
najmanj , sipine, hladni benguelski tok, glavni proces akumulacija
npr namib
110
opisi gruscnate puscave oz serir
najbolj razsirjeno, glavni proces deflacija, veter ni odnesel vecji kosov preperine
111
opisi skalne puscave oz hamada
ostale samo se skale, ostalo je odneslo
glavni proces je korazija
112
plusi in minusi delovanja vetra v puscavah
-dezertifikacija-sirjenje puscav s pomocjo cloveka
-problem lakote, beguncev
+puhlica-droben sediment rumene barve, pomaga pri rodovitnosti zemlje
113
katera sta glavna procesa pri obalnem reliefu, kaj pomaga
morska erozija in akumulacija
zraven so valovanje, plimovanje, morski tokovi
114
kako nastane val
na odprtem morju zaradi vetra
115
kako deluje morska akumulacija
veter prisili vodo da krozi v valu, ko pride v plitvino udari ob obalo, trga material oz izvaja abrazijo, material potem odlozi
116
od cesa je odvisna moc valov
tipa obale, visine vala, trdote kamnin
117
kako valovi dalujejo na visokih obalah
valovi klif spodjedajo, nastane spodmol, klif nad njem se krusi, material se nabira pod klifom, nastane abrazijska polica, zaradi valov dobi zaobljeno obliko
118
kako valovi delujejo pri nizkih obalah
nastanejo morske kose, reke odlagajo material
ce obalna crta zavije proti notranjosti tok odnese gradivo v podaljsku svoje smeri
119
kako nastanejo sipine pri nizkih obalah
z vetrno akumulacijo, tam kjer je velika razlika med plimo in oseko
ob plimi se morje umakne, pesek pride na povrsje, veter ga odnasa dokler ne naleti na oviro
npr atlantska obala francije
120
kaj je laguna
ko kosa zapre zaliv
121
kako locimo tipe obal
na visoke-erozijske ali abrazijske
nizke-akumulacijske obale
122
katere visoke tipe obal poznamo
dalmatinski, riaski, fjordski tip
123
katere nizke tipe obal poznamo
lijakasti, deltski, lagunski, koralni
124
opisi dalmatinski tip obale
obala je vzporedna z slemenitvijo gorstva
razclenjena, otoki, pol otoki
+turizem,navtika
-ni primerno za gradnjo pristanisc, slaba prometna dostopnost
npr dalmacija
125
opisi riaski tip obale
riasi-potopljeni izlivi rek v morje
obala poteka precno
boljsi za pristanisca,poselitev
npr irska
126
opisi fjordski tip obale
fjordi
sega globje kot rias
127
opisi lijakasti tip obale
ravninska obmocja
nastale v casu kontinentalne poledenitve
primerni za pristanicsca
npr atlantska obala francije
128
opisi lagunski tip obale
znacilen za plitve zalive
primerno za turizem
neprimerno za pristanisca
npr obale baltika
129
opisi deltasti tip obale
delte
130
opisi koralni tip obale
nastane iz ogrodij koral
zelo primerno za turizem
npr koralni otoki
