Mikrobiologija 1 Flashcards

(40 cards)

1
Q

Pomen odkritja Louis Pasteur!

A
  • razvije postopek pasterizacije, fermentacija mošta
  • odkril povzročitelja kokošje kolere in cepivo
  • raziskava stekline in 1885 cepivo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Vloga Roberta Kocha pri nalezljivih boleznih!

A
  • metoda za osamitev bakterije,ki povzroča antaraks
  • razvije endospore
  • povzročitelje kolere in tbc
  • postavi kochove postulate za določanje povzročitelja!
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kaj so Kochovi postulati?

A
  • MO moramo izolirati iz okuženega organizma in ga gojiti v lab v čisti kulturi
  • čista kultura mora povzročiti bol znamenja, če ga vnesemo v zdrav organizem
  • iz okuženega organizma moramo ponovno izolirati čisto kulturo istega MO
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Teorija spontane generacije!

A
  • MO nastane iz nežive snovi.

- najmočnejši nasprotnik je Louis Pasteur.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kdaj je WHO razglasil črne koze za izkoreninjene?

A

1980

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Napiši povzročitelje in simptome naslednjih bolezni:

A
  • ## Legionella Pneumophila : legionarska bolezen; vročina,glavobol,bol v mišicah
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj so virusi in kako jih izoliramo iz kužnine?

A
  • so najmanjši brezcelični MO, nimajo citoplazme ali organelov. Nimajo lastnega metabolizma, uporabljajo gostiteljevega. Združujejo se v popolne viruse(virione).
  • Izoliramo z laboratorijskim gojenjem in osamitvijo v živalih, oplojenih kokošjih jajcih in celičnih kulturah.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

zgradba virusov in velikost!

A

Velikost: 20-300nm

  • GENOM (okrogla/linearna molekula nukl ksl, enoverižna/dvoverižna DNA ali RNA, podvojuje se pri sintezi vir delcev z virusnimi encimi)
  • KAPSIDA ali PLAŠČ (proteinska lupina iz belj podenot - kapsomera, ščiti in vnaša genom v celico gosta, nekateri samo genom, ki ga obdaja plašč - virusi brez ovojnice)
  • OVOJNICA (obdaja kubično somerno ali vijačno somerno nukleokapsido-virusi z ovojnico, vsebuje fosfolipide in glikoproteine, nastaja iz membran gost celice - BRSTENJE!)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Morfologija virusov

A
  1. vijačno somerni (spiralni)
  2. kubično somerni (poliedrični)
  3. virusi z ovojnico
  4. kompleksi (binalni)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

kako razvrščamo viruse glede na genom?

A

. dvoverižna DNA (bakteriofag,papovavirus,herpesvirus,adenovirus)

  • +DNA/ - DNA (parvovirus)
    • RNA (pikornavirus,togavirus,kalicivirus)
    • RNA (ortomiksovirus,rabdovirus,paramiksovirus)
  • dvoverižna RNA (reovirus)
    • RNA (retrovirus)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

razmnoževanje virusov!

A
  1. vezava virusa na receptorje na cel membrani
  2. vstopanje virusnega delca v celico
  3. slačenje virusa(sproščanje nkl ksl)
  4. in 5. izgradnja virusnih sestavin (DNA v jedru, RNA v citoplazmi, vir proteini na ribosomih v citoplazmi)
  5. dozorevanje (povezava nkl ksl in proteinov)
  6. sproščanje vir delcev iz celice (vir brez ovojniceI in brstenje (z ovojnico)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Učinkovanje virusov na celice!

A

VIRUSNI TROPIZEM: lastnost virusa da se razmnožuje v točno določeni celici. Genetsko določena občutljivost celic in zmožnost virusov, da povzročijo bolezen.
VIROKINI: proteini virusa, ki ovirajo delovanje gostiteljevega imunskega sistema, ne vplivajo neposredno na razmnoževanje virusa.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Litična okužba in perzistentna okužba!

A

LITIČNA: okužena celična kultura-> citopatski učinek->okužba celice s herpesvirusom
PERZISTENTNA: vir se neprestano razmnožujejo in ko zapuščajo celice, brstijo iz cel površine. (kronična okužba jeter z virusom hep C)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Latentna okužba!

A

nirusna nkl ksl se vgradi v genom ali ostane v jedru ali citoplazmi prosta.
občasni sprožilni mehanizmi aktivirajo vir genom, nastane popolen virus, sledi razkroj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kako virusi povzročijo rakavo preobrazbo okuženih celic?

A
  • na celično obnašanje vplivajo z:
    1. integracijo virusnega genoma -mutacije
    2. virusni geni, ki vplivajo na regulacijo celice.
    3. spremenjeni geni lahko povzročijo deregulacijo celice.
    DNA virusi: papiloma, hep B, Epstein Barr
    RNA virusi: levkemije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kateri virusi povzročajo lokalno in kateri sistemsko okužbo?

A

LOKALNA: papilomavirus (bradavice), rinovirus,ortomiksovirus,koronavirus (epit cel sluz dihal), rotavirus, kalicivirus (epit cel sluz prebavil)
SISTEMSKA: virusi se iz vstopnega mesta širijo v različne organe in tkiva po LIMFI, KRVI, ŽIVCIH. herpesvirus - iz kože v ganglije po čutnem živcu, rabdovirus - periferija v kostn mozeg.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

kaj so prioni in kaj povzročajo?

A

-so beljakovinski delci
-kopičenje netopne beljakovine povzroči gobasto degeneracijo možganovine, gliozo, izgubo nevronov.
.spremenjene oblike normalnih proteinov, ki jih kodira gostiteljev gen v možganih.

-povzroča prionsko bolezen in druge prenosljive /dedne nevrodegenerativne bolezni : CREUTZFELDT JAKOBOVA BOL IN GERSTMANN STRAUSSLERJEV SINDROM (ljudje) in SCRAPIE (praskavec,ovce in koze)

18
Q

Razlike med bakterijami in virusi!

A

BAKTERIJE: nkl DNK, RNK, nimajo jedrne membrane, imajo trdo cel steno,razmnožujejo znotraj in zunaj celice.
VIRUSI: nkl DNK, RNK, nimajo jedrne membrane, nimajo trde cel stene, razmnožujejo v celici.

19
Q

Razlika med prokariontsko in evkariontsko celico!

A

PROKARIONTSKA: ena krožna molekula DNK, lahko tudi manjše krožne molekule (plazmidi). Nimajo jedra, organelov, DNK je v citoplazmi, nukl telo(nukleoid), ribosomi so manjši od 70S (50S in 30S)
EVKARIONTSKA: DNK je razdeljena na kromose v celičnem jedru, v citoplazmi so organeli (mitohondriji,kloroplasti,endoplazemski retikulum,Golgijev aparat,lizosomi, veliki ribosomi 80S (60S in 42S)

20
Q

Kaj so bakterije?

A

enocelični,mikroskopsi prokariontski organizmi, ki se razmnožujejo z delitvijo na dvoje - BINARNA FISIJA.

21
Q

Velikost in oblika bakterij!

A

Velikost: 0,3-20mikrom, premer 1 mikrom.
Oblike: koki(kroglasti),bacili(paličasti), kokobacili(vmesna), spirili(spirohete), korinebakterije(skupine), streptokoki, pnevmokoki (verižice), stafilokoki(grozdate skupine), mikobakterije(razvejane paličaste bakt), streptomicete(micelijem podobne strukture).

22
Q

Opiši postopek barvanja po GRAMU

A

Vzorec nanesemo na objektno steklo, ga posušimo in fiksiramo nad ognjem. Na vzorec nanesemo barvilo metilvijolično, po spiranju sledi fiksacija metilvijoličnega z jodovo raztopino. Ob stiku barvila z raztopino joda se tvorijo kristali metilvijoličnega. Odvečno barvilo speremo z zmesjo acetona in etanola, pri čemer se gramnegativne bakterije razbarvajo. Grampozitivne bakterije se ne razbarvajo, saj kristali metilvijoličnega ostanejo ujeti v debeli plasti peptidoglikana. Gramnegativne bakterije nato rdeče obarvamo s fuksinom ali safraninom. Na mikroskopski sliki so gram-pozitivne bakterije obarvane vijolično, gramnegativne pa rdeče.

23
Q

Katera barvila uporabljamo za barvanje bakt po Gramu in katere se obarvajo vijolično in katere roza?

A

GRAM POZ: zadržijo osnovno barvo kristal vijolčno. (streptococcus pyogenes, streptoc pneumoniae, staphylococcus aureus, enterococcus faecalis, clostridium species)
GRAM NEG: razbarvajo se med postopkom barvanja in se obarvajo s safraninom, ki je rožnato. (salmonella species, shigella species, neisseria gonorrhoeae, neisseria meningitidis, haemophilus influenzae, escherichia coli, klebsiella pneumoniae, proteus species, pseudomonas aeruginosa)

24
Q

Naštej 3 pomembne gram poz in gram neg bakterije in opiši bolezen, ki jo povzročajo!

A

Gram poz: 1. streptococcus pyogenes: angina, rintis, sinusitis, konjuktivitis, otitis, pljučnica, koža: impetigo, šen, celulitis 2. streptococcus pneumoniae: pljučnica, rinitis, sinusitis, konjuktivitis, otitis, bronhitis, meningitis, sepsa 3. Staphylococcus aureus: dihala: sunisitis, otitis, peritonzilarni absces, pljučnica, koža: folikulitis, impetigo, furunkel,sepsa

Gram neg: 1. Haemophilus influenzae: meningitis, epiglottitis, konjuktivitis, pljučnica, bronhitis 2. Escherischia coli: vnetje crevesja 3. Neisseria gonorrhoeae: gonoreja

25
Zgradba bakterije!
kapsula, cel stena(obdaja citopl membrano), cel membrana(selektivno prepustna), citoplazma, strukture v citoplazmi ( ribosomi, nukleoid, plazmidi, transpozoni, endospore), strukture izven citoplazme ( bički, pilusi)
26
Opiši zgradbo in vlogo bakter citoplazemske membrane!
- Obdaja bakt citoplazmo, leži pod celično steno - poltekoči dvosloj fosfolipidov z umeščenimi proteini, selektivno prepusna : voda, raztopljeni plini in lipofilne molek lahko prehajajo s prosto difuzijo preko majhnih por(0,8nm), ostalo z aktivnim prenosom.
27
Kako poteka transport snovi skozi citoplaz membrano?
1. aktiven transport in selektivna prepustnost 2. elektronski prenos in oksidativna fosforilacija pri aerobnih bakterijah 3. prenos bakt hidrolitičnih encimov v okolico 4. prostorska organizacija multiencimskih sistemov za gradno DNK, membrane in stene 5. receptorska funkcija za signale iz okolice
28
Kaj je kemotaksa?
Usmerjeno gibanje bakterij glede na koncentracijo snovi
29
Kako je zgrajena celična stena bakterije?
-Trdno ogrodje iz polimera peptidogikana. Preprečuje lizo celic zaradi osmotskega tlaka, izmenično povezane molekule. Posamezne polisaharidne molek so s kratkimi peptidi povezane v trdno mrežo, ki ovija bakt celico (gram po-več plasti , gram neg-enojna/dvojna plast)
30
Razlika med cel steno Gram poz in Gram neg bakterije?
Gram pozitivna: poleg peptidoglikana je še: - LIPOTEIHOIČNA KISLINA (kovalentno povezana z glikolipidi citopl membrane) - TEIHOIČNA KSL (ovija peptidoglikan in za pritrjevanje na gostiteljeve celice) Gram negativna: - ZUNANJA MEMBRANA (lipidni dvosloj s proteini, vsebuje porine, ki omogočajo prehranjevanje in lipopolisaharide) - PERIPLAZEMSKI PROSTOR (vezani proteini n arazlična hranila, hidrolitični enicimi in encimi za inaktivacijo atb)
31
Kaj je bakterijska kapsula in kaj spora?
KAPSULA: zunajcelični,polisaharidni sloj ki tesno obdaja bakterijo, tvori biofilm-glikokaliks(adherenca). Ščiti bakterijo pred protitelesi in fagocitozo, tako poveča invazivnost in patogenost. SPORA: metabolna neaktivna celica. Do sporulacije pride v neugodnih življenskih razmerah(obda se z ovojnicami ki tvorijo debelo in trdno steno, nastane ENDOSPORA). Je zelo odporna na izsušitev, vročino,kemikalije. V citoplazmi ima ohranjen celoten genom.Ko se življenje razmere izboljšajo ovojni razpadejo,bakterije iz okolja sprejema vodo,preide nazaj v vegetativno aktivno obliko-germinacija. (rod bacillus in clostridium)
32
Zakaj potrebuje bakterija bičke in kje se nahajajo?
'FLAGELI': služijo bakteriji za gibanje. Orientacija je odvisna od dražljajev(usmerjeno gibanje). Tvori jih protein flagelin. Vsajen je v Bazalno telesce, ki deluje kot motor, ki omogoča bičku rotacijo in stem gibanje bakteriji (E.coli 270 obratov/sek)
33
Razlika med bički in pilusi!
PILUSI(FIMBIJE): Vlakna na površini Gram neg bakterij -daljši (fimbrije) za pritrjevanje na epitelij, vebujejo adhezine na vrhu pilusa, - krajši (F ali sex pili) spolni pilusi za izmenjavo genov - konjugacija.
34
Sestava in funkcija citoplazme bakterije?
Sestava: 80% voda, nkl ksl,proteini,aminokisline,OH,lipidi, anorganski ioni, nizkomolek snovi. Tekoči del je CITOSOL. Funkcija: bakterija izloča eksoencime, ki hidrolizirajo makromolekule zunaj celice, ki lahko potem vstopajo v celico. Poteka večina bakter metabolizma(kata in anabolizem)-kontrolitajo endoencimi. Vsebuje tudi spiralne aktinu podobne proteine ki s cel steno sodelujejo pri vzdrževanju celične oblike.
35
Strukture ki se nahajajo na površini bakt celici!
Ribosomi, nukleoid, plazmid, transpozon.
36
Razmnoževanje bakterij!
v primernem okolju pride do delitve na dvoje BINARNA FISIJA. Hčerinski celici: rasteta,poveča se volumen citoplazme, podaljša se cel stena,mezosom organizira ločitev bakt genoma, iz mezosoma se oblikujeta 2 prečni membrani.vsaka zgradi še steno in nastaneta 2 samostojni celici.
37
Teoretični model rasti v zaprtem prostoru!
1. faza prilagajanja 2. faza logaritemske rasti 3. stacionarna faza 4. faza odmiranja
38
kako v klinični mikrobiologiji določimo število bakterij v kliničnem vzorcu?
generacijski čas bakterije=čas ki je potreben da v optimalnih okoliščinah nastaneta 2 hčerinski celici(15-20min). Določanje števila bakterij : CFU(colony forming unit)
39
Katere lastnosti so pomembne pri identifikaciji bakterij?
- Barvanje po gramu - mikroskopiranje - encimski testi za ugotvaljanje metabolne znač - ugotavljanje bakt proteinov - analiza genoma
40
Filogenetična klasifikacija bakterij!
razvršča organizme po njihovi evolucijski sorodnosti,ki temelji na genetični podobnosti - podobnosti ribosomske RNA