mk

Question 1

1. Kateri so cilji književne vzgoje v vrtcu – razdelajte po posameznih področjih, podajte primere.

Answer 1

1. CILJ: Razvijanje bralne kulture: otrok razvija pozitiven odnos do književnosti, do knjige in ilustracij (motivacija za branje, poslušanje, gledanje predstav … )  moramo mu biti zgled + bralni kotiček, obiski knjižnice
2. CILJ: Razvijanje bralne zmožnosti: otrok sledi zaporedju dogodkov; otrok razvija empatijo; otrok si ustvari predstave; zaznava zvočni slog umetniškega jezika, zaznava povezave med verbalnim in slikovnim v slikanici.
3. CILJ: Razvijanje znanja o književnosti: otrok razume razlike med zvrstmi  pravljica, pesmica…, razlikuje književnost od neumetnostnih besedil  zgled! – dober bralni model (ozavestimo, da je branje potrebno).

Question 2

2. Kaj je bralna kultura?

Answer 2

1. Otrok razvija pozitivni odnos do književnosti (in preko ilustracij do likovne umetnosti)  z lastnim odnosom vplivamo na otrokov pozitivni odnos do književnosti.
2. Ob branju pozitivno vrednoti slovensko izročilo in kulturo (beremo mu slovenske pravljice …)
3. Ob branju pozitivno vrednoti drugačnost, razvija toleranco in presega spoznavne omejitve (preko knjig širi svoj pogled - spoznava različne tipe družin, bolne otroke …)
   Je odnos do branja in književnosti, za katerega se trudimo da je pri otroku pozitiven. Kot vzgojitelji smo mu dober bralni model – ozavestimo si, da je branje potrebno.

Question 3

3. S katerimi metodami razvijamo bralno kulturo v vrtcu?

Answer 3

1. METODA VSAKODNEVNEGA BRANJA: otrokom postane literatura vsakdanja potreba; literature se otroci navadijo kot nečesa, kar jih pomirja ter jim prinaša toplino. Otrokom z branjem posredujemo svojo ljubezen do literature.
2. METODA VEČKRATNEGA BRANJA ISTEGA BESEDILA: otrok potrebuje za branje veliko energije (za razumevanje).M. Kordigel jo imenuje recepcijska energija. Otrok se lahko v literarni lik vživi šele v trenutku, ko razume dogajanje na motivno-tematski in jezikovni ravni literarnega besedila.
3. BRANJE V NADALJEVANJIH: se odvija v več zaporednih dneh; to je način, s katerim predstavljamo otrokom daljša besedila po poglavjih; praviloma gre za isti literarni lik skozi vse zgodbe ali pa za kakšno drugo povezovalno komponento literarnega dela (npr. isti književni prostor, ista poklicna pripadnost literarnih likov…). Primer: Gumbki, Zgodbe o Bibiju in Gustiju…
4. BRANJE NA DEŽEVEN DAN: je metoda branja, ko si vnaprej pripravimo zgodbo in ko je zunaj slabo vreme, otrokom le-to preberemo. To naj bo posebno branje, z domačim vzdušjem, prijetnimi zgodbami.; Cilj je razvijanje bralne kulture.
5. METODA DRUŽINSKEGA BRANJA: starši, ki sami uporabljajo več pismenosti, vnašajo to tudi v družinsko življenje. To pomeni, da več berejo, njihov otrok spoznava rabo pisave že pred vstopom v šolo. So tudi družine, v katerih je družinska pismenost manj navzoča, ker starši svojim otrokom ne morejo ali ne znajo prenašati znanja o pismenosti. V takšnih primerih se lahko vključijo različni strokovnjaki in jim na različnih ravneh pomagajo. Projekti, ki pomagajo razvijati družinsko pismenost so: Bralna značka; Bralni nahrbtnik; Delavnica za starše; Babica in dedek pripovedujeta.
6. ŽEPNA PRAVLJICA: se vedno izvaja na isti dan; dan prej otroke opozorimo, da morajo imeti naslednji dan oblečeno oblačilo z žepom; na določen dan povemo pravljico, ki si jo otroci zabeležijo (narišejo)  za nalogo imajo, da morajo konec tedna po svoji beležki doma pravljico povedati čim več osebam  za vsako pripovedovanje pravljice si na list narišejo zvezdico  v vrtcu nato preverimo, koliko zvezdic imajo otroci  nato en otrok pripoveduje pravljico, drugi pa preverjajo.

Question 4

4. Katere elemente bralne zmožnosti pridobivamo v vrtcu?

Answer 4

• Otrok razvija sposobnost razumevanja/soustvarjanja bralnih svetov in vrednotenja mladinske književnosti;
• Otrok zaznava posebni zvočni slog umetnostnega jezika  ponavljanje ritma in glasov (zvočna igra)  ne gre samo za rimo, ampak tudi ritem, ponavljanja glasov/besed/verzov/melodije…;
• Otrok razume zaporedje dogodkov kot zgodbo (»zna slediti zgodbi«);
• Otrok predvideva pomen besed iz konteksta (ni nujno da razume vse)
• Otrok razvija sposobnost predstavljanja oseb, prostora in zgodbe (oblikuje domišljijsko čutne predstave o književnih osebah in prostoru)
• Otrok vzpostavlja odnos do književne osebe in razvija sposobnost vživljanja v književno osebo;
• Otrok zazna povezave med verbalnim in slikovnim delom v slikanicah;
• Otrok razvija čut za kakovostno likovno delo.

Question 5

5. Katere elemente književnega znanja pridobivamo v vrtcu?

Answer 5

• Otrok razlikuje sprejemanje književnosti od sprejemanja neumetnostnih sporočil;
• Otrok spozna temeljne oznake za literarne zvrsti: pesem, pravljica, slikanica, lutkovna/gledališka igra (»Otroci, danes bomo zapeli PESEM/prebrali PRAVLJICO);
• Otrok spozna glavne prvine pravljice, pesmi in igre; Otrok spozna nekaj avtorjev otroške književnosti.

Question 6

6. Kako lahko opredelimo mladinsko književnost?

Answer 6

Je mladinska literatura, namenjena osebam do 18. leta starosti. Delimo jo na otroško (do 10 let) in najstniško (11 do 18 let) literaturo. V tujini uporabljajo izraz »književnost za mlade odrasle« (young adult literature). Ta označuje književnost namenjeno mladostnikom oziroma mladim odraslim 12+/14+.
Mladinska književnost pa ni namenjena zgolj mladim bralcem, saj je pogosto naslovniško odprta. To pomeni, da ni namenjena zgolj mladim bralcem, temveč bralcem vseh starosti.
Je književnost, namenjena otrokom in mladostnikom, razdelimo jo lahko na 4 obdobja bralca:
1. Senzomotorno obdobje  predjezikovno obdobje in obdobje praktične inteligence za bralce 2-3 leta (literaturo dojema preko čutov, saj še ne pozna literarnih znakov in simbolov)
2. Obdobje intiunitivne inteligence/pravljično obdobje  2/3–7/8 let (otrok spremlja vedno daljše zgodbe, nima sposobnosti abstrahiranja, zato morajo imeti liki točno določen značaj)
3. Obdobje konkretnih logičnih intelektualnih operacij  7/8–12 let
4. Obdobje abstraktne inteligence (12+ let)

Question 7

7. Estetska, spoznavna in etična funkcija.

Answer 7

• Estetska: rime (najtiše-najviše, teže-doseže), ponavljanje: »Na papirnatih letalih«, bistroumni nesmisel/oksimoron (»nedosežno se doseže«);
• Spoznavna: otrok spozna preko podobe papirnatega letala, da lahko dosežemo nemogoče in da lahko naredimo letalo iz papirja, ki leti visoko in je zelo lahko.
• Etična: otrok spozna, da za dosego ciljev je potrebno biti strpen, vztrajen in brez škodovanja drugim; tudi mi lahko letimo najvišje, ne da bi se dokazovali drugim, temveč sebi.

Question 8

8. Perspektive v mladinski književnosti – navedite in opišite glavne tipe. Napišite, katera perspektiva je vam osebno najljubša ter najmanj ljuba in svojo izbiro poskusite pojasniti.

Answer 8

Mladinska književnost nastaja na podlagi odnosa, ki se vzpostavi med avtorjem in bralcem. V mladinski književnosti poznamo dve glavni perspektivi: PERSPEKTIVA RAZCEPA in PERSPEKTIVA ZBLIŽEVANJA. Perspektive torej določajo, kakšno podobo otroka, otroštva nam predstavlja mladinska literatura. Perspektiva nam pojasnjuje, kako si odrasli predstavljajo otroštvo.
Perspektiva razcepa (na otroka gledamo iz daljave) se deli na avtoritarno (otroka je treba »vzgojiti«) in idealizacijsko (otroku predstavlja svet neproblematičen, brez stisk in strahu).
Perspektiva zbliževanja: nonsensna, realistična, parabolična, čudenja, oporekanja, spominjanja na otroštvo.
Najljubša mi je nonsensna perspektiva, saj po svoje izstopa in otroku na zabaven način, preko igre preda izkušnjo doživljanja književnega dela. Menim, da se je najtežje lotevati perspektive oporekanja, saj ta vsebuje tabu teme, ki se jih moramo lotevati premišljeno, saj lahko v otroku povzročijo različne stiske.

Question 9

9. Avtoritarna perspektiva – definicija in primer.

Answer 9

Ta perspektiva izhaja iz prepričanja »da je potrebno mladega bralca vzgojiti«. Bralcu literatura zato po eni strani predstavlja zgledne like: otroka, ki ima rad stvarnika, starše in naravo, pionirja, ki se zaveda svojih dolžnosti… Druga možnost pa so negativni zgledi oziroma svarila, ki kažejo na to, kaj se zgodi, če se ne obnašaš pravilno. Torej ta literatura želi bralcu posredovati določene ideje ali ga prepričati v določen način mišljenja.
Primer: Fran Levstik – Kadar se otrok uči držati žlico; Fran Levstik – Božič odpisuje Najdihojci …

Question 10

10. Idealizacijska perspektiva – definicija in primer.

Answer 10

Otroka idealiziramo, otroštvo je idila (avtor občuduje to idilo), beg iz realnosti; otroka zavijamo v vato. Pogosti motivi so: srčkane živalice, rožice, nasmejani otročki… Lahko je nevarna
Primer: Janez Bitenc – Srnica mala; Jelka Reichman (ilustracije) – Pajacek in punčka …

Question 11

11. Nonsensna perspektiva – definicija in primer.

Answer 11

Literatura, ki jo vodi nonsensna perspektiva, je predvsem približevanje otroški neomejeni jezikovni domišljiji, posluhu za zven, a tudi videz, vonj, okus besed. Bralec oziroma otrok se skratka igra z besedami in jih preoblikuje. Nonsensno perspektivo zaznamujejo besedni nesmisel, ritmičnost… Jezik se lahko preoblikuje v zvočne nize (npr. Ekate pekate cukate me) ali preoblikujemo običajne predstave (npr. Baba sede v balon).
Primer: Ljudska poezija – Ekate pekate; Barbara Hanuš – Baba sede v balon; Dane Zajc – Zzzbudilka; Ela Peroci – Amalija in Amalija …, Dane Zajc – Zbirke Abecedarija, Na papirnatih letalih (igra se z zveni besed ter skuša ustvariti učinek presenečenja) …

Question 12

12. Resničnostna perspektiva – definicija in primer.

Answer 12

Besedilna stvarnost je podobna realnemu svetu. Otroka posnemamo iz stvarnosti, a otroški svet je neproblematičen, ni zaznavne stiske ob stiku s svetom odraslih. Največ resničnostne perspektive najdemo v pripovedništvu.
Primer: Tinka Bačič – Gumbki; Niko Grafenaur – Pedenjped (značilnosti otroka, želja po odraslosti, igra otroka se vedno konča s porazom – oče ga pošlje spat, z dlanjo se piči v kaktus …); Barbara Hanuš – Markova čelada … Tone Pavček – nova faca;

Question 13

13. Perspektiva oporekanja – definicija in primer.

Answer 13

Temeljna značilnost je prevzemanje uporniške drže do sveta. Otrok ni priden, ampak se upira sporočilom sveta odraslih. Otrok se upira pravilom, ki veljajo v svetu odraslih. Perspektiva oporekanja napada tabuje: govori o rečeh, problemih, o katerih sicer ne smemo govoriti. Temelji na poudarjenem konfliktu, predstavljajo hude stiske otroka. Najbolj značilne teme perspektive oporekanja: smrt, bolezen/invalidnost, drugačnost (jezikovna, kulturna, telesna,,,), ločitev, odvisnost (alkohol, droge, digitalni mediji…),, spolnost, nasilje, zlorabe… Ko izbiramo knjige s tabujsko tematiko, uporabimo strokovno presojo in svoje znanje o otrocih, katerim je knjiga namenjena.
Primer: Saša Vegri – To niso pesmi za otroke in kako se dela otroke - Kdaj in zakaj?, Kadar je v sobi tema ; Darka Mazi – Luka izgubi očka; Svetlana Makarovič – Pijani trot

Question 14

14. Perspektiva čudenja – definicija in primer.

Answer 14

Otrok se čudi svetu, vse doživlja prvič … Ves svet je prikazan kot poezija, simbol, skrivnost … Za to poezijo je značilno, da imajo vse stvari dušo (tudi živali in predmeti); poti do duše ne usmerja razum, temveč intuicija; vzporednice med bitji, pojavi (vse je povezano, naključi ni).
Primer: Bina Štampe Žmavc – Mavrica; Boris A. Novak – Domišljija je povsod doma; Srečko Kosovel – Otrok s sončnico

Question 15

15. Parabolična perspektiva – definicija in primer.

Answer 15

To so pravljice. Kadar želi avtor v domišljijskem svetu »razložiti« realnost (nek nauk), se torej vživljati v »otroško pojasnjevanje« sveta, nastane parabolična fantastična in pravljična perspektiva. Ta perspektiva praviloma vzpostavlja simboliko spopada dobrega/majhnega/šibkega z zlom/velikim/mogočnim (v pravljicah bo vedno zmagal nek šibek – dajo nam upanje). Značilna je predvsem za prozo: zajema folklorne ter avtorske, klasične in sodobne ter tudi pripovedke in basni.
Primer: Brata Grimm – Sneguljčica; Ela Peroci – Moj dežnik je lahko balon …

Question 16

16. Perspektiva spominjanja – definicija in primer.

Answer 16

V perspektivi spominjanja se avtor vrača med podobe lastnega otroštva, v svet, ki ga ni več. Ta perspektiva je skoraj v celoti perspektiva proze.
Primer: Kristina Brenk – Prva domovina; Kajetan Kovič – Zgodnje zgodbe, Lovro Kuhar – Solzice …

Question 17

17. Kaj menite o uporabi knjig, v katerih prevladuje perspektiva oporekanja, v predšolski vzgoji?

Answer 17

Menim, da je prav, da se predšolskim otrokom ponudi tudi vpogled v realen in nelep svet. Ta ne sme prevladovati, vendar se lahko otroci seznanjajo tudi s temami kot so smrt, drugačnost …, saj so del naše in otroške realnosti in vsakdana. Omenjenih tem se lotevamo predvsem, ko otroci izrazijo željo po njih oz. postavljajo vprašanja na njihovo temo. Obravnava tem oporekanja mora biti premišljena, saj lahko pri otrocih povzroči stisko zaradi morebitnega neustreznega dogajanja v družinskem okolju (ko je otrok sam deležen nasilja, zlorab …). Če domnevamo, da bi jim bilo ob knjigi neprijetno, razmislimo o nadaljnji uporabi teh knjig. V veliko pomoč so nam lahko tudi seznami priporočenih knjig v knjižnicah. Uporabljamo strokovno presojo in svoje znanje o otrocih, katerim je knjiga namenjena.

Question 18

18. Kaj veste o pesniški zbirki Saše Vegri »To niso pesmi za otroke ali kako se dela otroke«?

Answer 18

V zbirki so napisane pesmi, v katerih zasledimo perspektivo oporekanja. Saša Vegri piše o pozitivnih (prijateljstvo, ljubezen) in negativnih (osamljenost, nasilje, smrt, bolezen) doživljajih otroškega sveta. Vedno postavi na začetek vprašanje, ki ga skuša odgovoriti z otroškega vidika. Zbirka je bila tudi cenzurirana zaradi tabujskih tem (nasilje, spolnost). Avtoričino mnenje je, da so otroci lahko priča oz. deležni nasilja, spolnosti v resničnem življenju ali na TV-ju, zato tabujske teme ne smejo biti cenzurirane v mladinski literaturi. Nekatere pesmi so: Kdaj in zakaj? (nasilje nad otrokom), Ne bom odpiral ust (upiranje), Kadar je v sobi tema (spolnost).

Question 19

19. Klasifikacija mladinske proze po Marjani Kobe in Igorju Saksidi.

Answer 19

Po Igorju Saksidi mladinsko prozo delimo na neresničnostno (iracionalno) in resničnostno (racionalno). Pod neresničnostno/iracionalno uvrščamo pripovedke (Zlatorog), basni, živalske pravljice, nesmiselnice (Ela Peroci - Amalija in Amalija), folklorne pravljice (Hvaležni medved, Lisičja šola), klasične avtorske pravljice (Palčica, Deklica z vžigalicami, Motovilka) in sodobne avtorske pravljice (Moj dežnik je lahko balon, Harry Potter). Pod resničnostno (racionalno) prozo uvrščamo pripoved s človeškimi osebami, živalsko zgodbo (Bibi in usti), avtobiografsko pripoved (Solzice) in zabavno/trivialno pripoved (Peter nos, Košarkar naj bo).
Igor Saksida meni, da se mladinska besedila od besedil, ki nastajajo za odrasle, ne razlikuje po kakovosti, niti po manj kompleksnem jeziku; mladinska besedila niso nekakšne pomanjšane, nezrele, bolj preproste različice besedil za odrasle. Razlika je predvsem v temah in zvrsteh. Pogoste teme v mladinski književnosti so otroštvo, odraščanje, narava, družina … Obstajajo tipične zvrsti mladinske književnosti, kot so pravljica, slikanica, nonsensna poezija …

Question 20

20. Resničnostne pripovedi za predšolske otroke; navedite nekaj primerov

Answer 20

Tina Bačič – Gumbki; Barbara Hanuš – Markova čelada/Različna sva, rada se imava/Obliž za moč in pogum; Niko Grafenaur – Pedenjped …

Question 21

21. Primeri mladinske literature, primerne za otroke 0-1.

Answer 21

Za to starost, tj. prvo starostno obdobje so glede na primerno obliko in dolžino knjige najbolj primerne igroknjige (Muca copatarica, Maček Muri). Zelo priročne so tudi bibarije (Mira Voglar – Dežek pada) in prstne igre (Miška kaško kuhala; Biba leze …).

Question 22

22. Kaj je klasifikacijski sistem ATU?

Answer 22

Je najnoveša in najbolj natančna mednarodna raziskava tipov ljudskih pravljic. Ustanovitelji so Aarne, Thompson in Uther. Poznamo 7 širših kategorij pravljic: živalske zgodbe, magične zgodbe, verske zgodbe, realistične zgodbe, zgodbe o neumnem velikanu, anekdote in šale, formulaične pravljice.

Question 23

23. Primer pripovedke iz domačega kraja.

Answer 23

martin krpan

Question 24

24. Kaj veste o magični pravljici?

Answer 24

Ruski literarni teoretik Vladimir Propp je ustvaril doslej najbolj jasno opredelitev magične pravljice. Na podlagi 600 tekstov ruske zbirke »Ruske pravljice« je ugotovil, da ima magična pravljica določeno shemo oz. ima stalne dogajalne elemente, ki jih je poimenoval funkcije. Določil je 31 funkcij magične pravljice, ki so v ruskih in angleških pravljicah nekoliko spremenjene. Zaporedje funkcij je vedno enako, torej ne morejo se prehitevati in nekatere so parne (prepoved – kršitev prepovedi, škodovanje – zapolnitev manka, odhod junaka – vrnitev junaka). V magični pravljici se dogajajo čudeži (nadnaravno dogajanje), prisotni so čudežni predmeti in pomočniki, ki pomagajo šibkim. Prizorišča se hitro menjujejo, saj protagonisti potujejo. (osnovni vzorec dogajanja)

Question 25

25. Naštejte nekaj Proppovih funkcij, ki se pojavljajo v parih.

Answer 25

Prepoved – kršitev pripovedi; poizvedovanje – izdaja; odhod junaka – vrnitev junaka …

Question 26

26. Sodobna pravljica – delitev po Marjani Kobe.

Answer 26

1. Sodobna pravljica: 1, 5–10 strani; namenjene mlajšim bralcem, predvsem predšolskim (2–7 let); navadno izidejo kot slikanice. 2. Fantastična pripoved: daljša  lahko tudi 200 – 300 strani; razdeljena na več (včasih samostojnih) poglavij; namenjene starejšim otrokom (8–12 let), ki se odmikajo od pravljic. Obe opisujeta dva ločena svetova (fantastičnega in realnega), fantastično in realno ni spojeno kot v klasični pravljici. Čas in kraj sta razvidna in določena, pogosto vezana na mestno okolje. Osebe so iz realnega sveta, največkrat so to otroci.

Question 27

27. Tipi kratke sodobne pravljice s primeri.

Answer 27

Najpogosteje je glavna oseba otrok (Ela Peroci – Moj dežnik je lahko balon); poznamo pa tudi pravljice z naslednjimi glavnimi osebami: oživljena igrača (Kajetan Kovič – Moj prijatelj Piki Jakob); junak iz ljudskih pravljic (Svetlana Makarovič – Škrat Kuzma dobi nagrado); poosebljena žival (Svetlana Makarovič – Sapramiška); poosebljena rastlina (Svetlana Makarovič – Učena buča; Gregor Strniša – Lučka Regrat); poosebljeno nebesno telo (Fran Miličinski – Zvezdica Zaspanka).

Question 28

28. Kaj je nonsens in kako se kaže v prozi Ele Peroci.

Answer 28

Nonsens je pravzaprav igra. Nonsensna dela zaznamuje domišljija, besedni nesmisel, ritmičnost … Nonsensna dela v prozi Ele Peroci so: Amalija in Amalija (smeha se naleze celotna stvarnost – cela hiša, fižolčki se smejejo, deklici sta popolnoma enaki); Telefon (jabolko zbeži iz igre otrok) …

Question 29

29. Subverzivnost v delih Svetlane Makarovič.

Answer 29

Svetlana Makarovič skozi svoja dela kritizira in smeši družbo. Ustvarja nasprotje med posameznikom in družbo. Ker se upira, je subverzivna. Primer subverzivnosti v njenih delih: Pijani trot – trot je bil pijan in mu je bilo takšno življenje všeč; Sovica Oka – promovira oz. predstavlja drugačnost.

Question 30

30. Kdo so najsodobnejši ustvarjalci slovenske mladinske proze?

Answer 30

Najsodobnejša ustvarjalca slovenske mladinske proze sta Anja Štefan in Peter Svetina

Question 31

31. Kaj je značilno za mladinske knjige Lile Prap?

Answer 31

Lila Prap svojim živalim pravi »praživali«. V njenih delih izstopata barva in črta, pa tudi kontrastne barve in ploskovitost. Za Lilo Prap je značilna žareča, sijoča barva, ki jo ustvarja v tehniki suhega pastela, ta pa daje realističen vtis. Slika na temno podlago. Njene slikanice otrokom nudijo možnost, da samostojno razvijejo besedilo, zaradi česar je slikanica priljubljena po vsem svetu. Njena dela so bila prirejena tudi v risano nadaljevanko.

Question 32

32. Opišite vsaj tri slikanice Lile Prap.

Answer 32

* Lila Prap – Zakaj? Delo sodi med literarno-informativna besedila. Literarni del sodi v nonsenso književnost, informativni del pa je pisan realistično v poljudnoznanstvenem jeziku. V slikanici so pojasnjeni različni odgovori, npr. »Zakaj se hijene smejijo?«. Odgovor pa je torej podan na dva načina. Eden sodi v nonsenso književnost (… ker niso čisto pri pravi …, … žgečka jih, ker hodijo po travi …), drugi pa je pojasnjen na realen način v poljudnoznanstvenem jeziku. * Lila Prap – Mednarodni živalski slovar Oglašanje posamezne živali je na način stripa z občutkom integrirano v ilustracijo. Dodana pa je tudi zastava države, kjer se določen jezik govori. Na začetku in koncu slikanice je obsežen seznam jezikov, opremljen z zastavo ustrezne države. * Lila Prap – Moj očka V slikanici so predstavljene različne živali, ki se pojavljajo v parih (živalski mladiček ter oče). Mladički razlagajo, zakaj imajo radi svoje očete. Predstavljene živali so nosorog, žirafa, kenguru, slon, opica … Npr. polžji mladiček izpostavi, da ima rad svojega očeta, saj on ne hiti in ne divja, temveč si zanj vzame ves čas tega sveta. Na koncu tudi deček pove, zakaj ima rad svojega očeta, in sicer, ker mu pred spanjem pripoveduje pesmice.

Question 33

33. Primeri mladinske literature, primerne za otroke 1- 3.

Answer 33

Lila Prap – Moj očka; Eric Carle – Zelo lačna gosenica; Anja Štefan – Sto ugank; Anja Štefan – Drobtine iz mišje doline …

Question 34

34. Kako se folklorna pravljica razlikuje od avtorske? Katero je bolje brati, katero pripovedovati?

Answer 34

FOLKLORNA: -Neznan avtor – last skupnosti. -Več verzij – se razlikujejo glede na kontekst (kraj, čas pripovedi). -Preprosta pripoved – se ohranja spominsko s pripovedovanjem. AVTORSKA: -Znan avtor – avtorske pravice -ena verzija -Zapletena, kompleksna zgradba (zapisana). Avtorsko pravljico je bolje brati, folklorno pa pripovedovati.

Question 35

35. Katere slovenske mitološke like poznate?

Answer 35

Riba Faronika (prepričanje, da nosi zemljo na hrbtu ogromna riba; kadar se ta riba zgane, nastane potres; ko se potopi, povzroči konec sveta); Kurent (povezava z rodovitnostjo, vinom in praznovanjem); Zeleni Jurij (pomladno enakonočje, ko se poveča sončna moč in se prebudi vegetacija); Pehta Torklja(v preteklosti je 6. 1. Obdarovala otroke, izhaja iz rezije); Zlatorog; Triglav (troglavi bog); Desetnica in desetnik; Krivopete; Ajdi; Čatež, desetnik (deseti otrok – od doma mora v svet) …

Question 36

36. Zakaj je pri slikanici pomembna naslovnica, kako jo uporabimo pri posredovanju otroške knjige otrokom?

Answer 36

Je najpomembnejši vir našega pričakovanja o knjigi. Lahko vzbudi naše pričakovanje, lahko razkrije razplet. Hrbtna stran prinaša informacije o avtorju in knjigi. Naslovnico uporabimo za motivacijo otrok pred pripovedovanjem slikanice. Otroke sprašujemo o tem, kaj se nahaja na naslovnici.

Question 37

37. Kaj je značilno za slikanico kot zvrst?

Answer 37

Je večkodna oblika knjige, ki se izraža z jezikovnim in slikovnim kodom. Ima 3 temeljne sestavine: besedilo, ilustracije in razmerje med besedilom in ilustracijo (pomen se vzpostavlja s prenašanjem iz slike na besedilo in obratno). RAZMERJE MED BESEDO IN PODOBO: * SIMETRIČNO – ista zgodba podana v sliki in besedi  zelo težko doseči, najpogostejša v slovarjih – ena beseda, ena slika; * KOMPLEMETARNO – besede in slike medsebojno dopolnjujejo prazna mesta. Najpogostejše razmerje: slike nadomeščajo opise  v pesmi Živalski vrt, avtorice Saše Vegri, je iz ilustracije razvidno, da ima moder slon oblečeno pisano majico, kar pa ne zasledimo v besedilu pesmi. * STOPNJEVALNO – slike podpirajo verbalni del, ki je odvisen od slikovnega dela  npr. Marjan Manček – Brundo se igra – slikanice ne moremo brati brez kazanja slik. * KONTRAPUNKTNA DINAMIKA – napetost v razmerju: slike in besede si nasprotujejo  npr. To je žoga – narisan je krog, napisano je, da je narisan kvadrat. * SILAPTIČNA DINAMIKA – zgodbi potekata vzporedno; slike podajajo svojo zgodbo, besede pa svojo  npr. Peter Svetina – Čudežni prstan – Ljudmila se dolgočasi, je osamljena, napisano, da gleda skozi okno.

Question 38

38. Začetki slikanice na Slovenskem.

Answer 38

Začetki slikanice na Slovenskem se nanašajo na predvojno obdobje. - Prva ilustrirana knjiga (več besedila kot slik) so Pravljice Frana Miličinskega (1911). To je prva zbirka klasičnih avtorskih pravljic na Slovenskem. -Prva slikanica (slike in besede so enakovredno zastopane) je Martin Krpan (1917). -kristina brenk - zbirka čebelica (1953) SKUPINA PRAVLJIČARK: - marlenka stupica - moj dežnik je lahko balon - ančka gošnik godec - muca copatarica -jelka reichman - maček muri -marjanca jemec božič - franca iz pod klanca - lidija osterc - kosovirja na leteči žlici

Question 39

39. Kaj je značilno za ilustracijo Marlenke Stupica?

Answer 39

Njene figure so risarsko poenostavljene in izžarevajo čar ljudske umetnosti (bližje otroškemu dojemanju), zelo pomembna je kompozicija. Ilustrirala je: Moj dežnik je lahko balon (Ela Peroci); Palčica – H. C. Andersen; Trnuljčica – Grimm; Njena avtorska slikanica (en avtor ustvari besedilo in ilustracije) je Čudežno drevo.

Question 40

40. Najpomembnejši predstavniki avtorske slikanice v svetu.

Answer 40

Eric Carle (Zelo lačna gosenica; Petelinček je šel po svetu); Max Velthuijs (Žabec in zaklad); Tomi Urgerer (Trije razbojniki); Barbette Cole (Mamica je znesla jajce); Maurice Sendak (Where the wild things are). Avtorsko slikanico ustvari zgolj ena oseba. Avtorji so pogosto po osnovni izobrazbi likovniki. Ilustracije lahko delujejo samostojno zunaj slikanice, tekst pa ne. Tekst v avtorski slikanici je kratek.

Question 41

41. Mladinska književnost Mire Voglar.

Answer 41

Mira Voglar piše inštrumentalno glasbo za mladinske igre, pravljice, pesmi, uganke in igrice za otroke. Dela: Bibanke uganke (na vsaki strani tri uganke z rešitvijo v obratni smeri); Biba, buba, baja (slikanica s pesmimi – bibarije, primerna za najmlajše otroke).

Question 42

42. Klobuk gospoda Konstantina, avtor, teme, dogajanje.

Answer 42

Avtor omenjenega dela je Peter Svetina. Tema dela je pustolovščina. Slikanica Klobuk gospoda Konstantina govori o gospodu Konstantinu, ki ima v svoji omari štiri različne klobuke, namenjene različnim priložnostim. To so dežni, sončni, nedeljski in službeni klobuk. Nedeljski klobuk nosi še posebej zavzeto, odkar je spoznal gospodično Olgo, s katero se zmeraj prav lepo pozdravita. Vendar nekega dne si ga pozabi nadeti in nastane problem, toda Konstantin se ne zave, da ga je pozabil. Pomaga mu veter, ki klobuk nosi skozi mesto, vmes pa pristane na glavah različnih ljudi in predmetov. Na koncu pride do gospoda Konstantina še preden sreča Olgo, tako, da jo lahko pozdravi s pomočjo klobuka kot ponavadi, ona pa se mu lepo nasmehne nazaj.

Question 43

43. Naštej nekaj mladinskih del Petra Svetine

Answer 43

Klobuk gospoda Konstantina (pustolovščina); Mrožek dobi očala (drugačnost, prijateljstvo, pomoč); Čudežni prstan (prijateljstvo, pomoč); Modrost nilskih konjev (prijateljstvo, pustolovščina).

Question 44

44. Kaj veste o predšolski bralni znački, kaj je pomembno za njeno izvedbo?

Answer 44

Predšolska bralna značka spodbuja družinsko branje in razvijanje bralne kulture pri predšolskih otrocih. Cilj je otrokom približati knjige, krepiti vezi med otrokom in odraslim bralcem ter razvijati pismenost. Program nima tekmovalnega značaja, osredotoča se na užitek ob knjigah in branju. O načrtu spregovorimo že na prvih roditeljskih sestankih s starši – vzg. Predstavi pomen in potek bralne značke. Morajo vedeti, do kdaj naj bi družine prebrale dogovorjeno število knjig. Uradni začetek Bralne značke je 17. september (dan rojstva in smrti Franceta Bevka). Priporočeno število knjig je 3 + 1 (poezija) – določimo v dogovoru s starši. Zaključki navadno potekajo okrog 2. Aprila (naredimo neko dejavnost), marsikje pa berejo vse do poletja Pomembno je, da imajo starši ves čas možnost strokovne podpore. Starši in mentorji aktivno sodelujejo in spodbujajo branje, brez podcenjevanja. Izbor knjig je kakovosten in primeren starosti otrok. Aktivnosti vključujejo bralne delavnice, obiske knjižnic in ustvarjalne dogodke. Sodelujejo vsi otroci, vključimo tudi otroke s posebnimi potrebami.

Question 45

45. Tipične teme mladinske književnosti – za vsako navedite primer

Answer 45

* Tema otroštva in odraščanja (Niko Grafenaur – Pedenjped); * Tema družine (Lila Prap – Moj očka); * Tema ljubezni (Nina Mav Hrovat – Miška želi prijatelja); * Tema živali (Lila Prap – Zakaj?); * Tema domišljije in igre (Marjan Manček – Brundo se igra); * Tema ustvarjalnosti (Mojca Osojnik – Hiša, ki bi rada imela sonce); * Tema družbenih problemov (Julia Jarman – Hej, kaj tako smrdi?).

Question 46

46. Razlika med pravljico in pripovedko.

Answer 46

Pripovedka naj bi bila bližje resničnosti od pravljice. V pripovedki je določen kraj ali čas, razvidne pa so tudi posebnosti kraja, osebnosti … Npr. pripovedka o studencu Gospodična ima točno določen kraj dogajanja, nekateri elementi so realni. Studenec, ki je omenjen v pripovedki, obstaja še danes in se imenuje enako kot v pripovedki.

Question 47

47. Kaj veste o mladinski literaturi Hansa Christiana Andersena?

Answer 47

Njegove pravljice berejo odrasli in otroci. Za razliko od svojih predhodnikov, ki so ljudske pravljice večinoma le zapisovali, jih je on preoblikoval, priredil in jim dal avtorsko noto. Prvi je kraljevske like prikazal kot navadne ljudi, ki hodijo naokoli v spalnih srajcah, copatih, se skratka obnašajo kot navadni smrtniki … Prvi si je izmislil oživele igrače, predmete in rastline, s tem pa se je začela razvijati sodobna pravljica. Njegove pravljice imajo pogosto nesrečen konec. Pravljice o živalih pogosto poosebljajo avtorjeve poglede na svet. Njegova najbolj znana pravljica je Grdi raček. Drugi primeri so še: Cesarjeva nova oblačila; Deklica z vžigalicami; Kraljična na zrnu graha; Palčica …

Question 48

48. Slovenske ljudske pravljice za predšolske otroke; naštejte ključne zbirke (+urednike + ilustratorje) in nekaj pravljic iz teh zbirk, ki bi jih v vrtcu posredovali otrokom.

Answer 48

* Babica pripoveduje  urednica: Kristina Brenk; ilustratorka: Ančka Gošnik Godec Gospodična pripoveduje o gospodični, ki ni mogla imeti otrok in tako je zbolela. Nekega dne ji je berač prinesel gorjanski koren, ki jo je ozdravil in odpravila se je na Gorjance in popije 3 kupice vode iz studenca, ki jo naredijo zdravo, močno in mlado. Ko se vrne spremenjena domov jo je gospod zelo vesel in naredil zabavo. Desetnica je bila deseto rojena hči, ki je morala v desetino. Čez 7 let je prišla nazaj, ko se je možila najstarejša hčer. Nobeden jo ni prepoznal in tako je doma niso sprejeli. * 300 zajcev: najlepše slovenske ljudske pravljice iz zapuščine Milka Matičevega  urednica: Anja Štefan; ilustratorji: Ančka Gošnik Godec, Zvonko Čoh, Jelka Godec Schmidt, Ana Zavadlav Tristo zajcev * Za devetimi gorami  urednica: Anja Štefan, ilustratorja: Ančka Gošnik Godec, Zvonko Čoh Oče zapusti osla trem sinovom: Trem sinovom je umrl oče. Revež je bil, le osla je lahko zapustil, pa jim ga je dal za doto. Gre prvi sin delat z njim, pravi: »Jaz ga danes ne bom hranil. Saj ga bo jutri srednji brat.« Gre srednji brat delat z njim, pravi: »Jaz ga danes ne bom hranil, saj ga je včeraj starejši brat.« Gre tretji brat delat z njim, pravi: »Kaj ga bom hranil?! Saj sta ga dva dni hranila onadva!« In tako je moral ta revež, osel, od lakote poginiti, ker ga ni nobeden hranil. Tri gospodarje je imel, pa je bil zmeraj lačen. In ni sinovom od dote ostalo nič.

Question 49

49. Kaj je značilno za mladinsko ustvarjalnost Svetlane Makarovič?

Answer 49

Uporablja posebne oblike sodobne pravljice s poosebljenim živalskim protagonistom (npr. Sapramiška). Pogosti glavni protagonist njenih del je tudi poosebljena rastlina (npr. Učena buča) ali pa junak iz ljudskih pravljic (npr. Škrat Kuzma dobi nagrado). Pogosto uporablja nasprotje med družbo in posameznikom (je subverzivna, se upira, da bi bil svet boljši). Skozi pravljično perspektivo kritizira in smeši družbo. Njeni liki so kompleksni ter včasih neprijetni in pa nagajivi (pijani trot). Pogosto se v delih naslanja na ljudsko izročilo. Perspektiva oporekanja

Question 50

50. Primeri mladinske literature, primerne za otroke 4- 6.

Answer 50

Miška želi prijatelja – Nina Mav Hrovat; Zelena pošast – Miha Mazzini; Mamin novi prijatelj – Anke Wagner; Luka izgubi očka – Darka Mazi; Alja dobi zajčka – Brane Mozetič.

Question 51

51. Zgodovinski razvoj pravljice oziroma tipi pravljic – za vsakega navedite primer.

Answer 51

Pravljice so nastajale že v času starih Grkov, Rimljanov in Egipčanov. Večinoma so se prenašale »od ust do ust« - vse do izuma tiska v 15. stoletju. Več je bilo ljudskih pravljic, malo avtorskih (namenjene so bile bolj pomembnim ljudem). Za začetnika klasične avtorske pravljice štejemo francoza Perraulta. Njegove pravljice so na koncu vsebovale moralne nauke. Vrh pravljic je bil v 19. stoletju z Andersenom in bratoma Grimm, ki so pisali klasično avtorsko pravljico. Ta izhaja iz ljudske ali pa se odmika od nje. Sodobna avtorska pravljica se je razvila iz klasične, in sicer je bil začetek sodobne pravljice v povezavi z Andersenom, ki je bil prvi, ki je ustvaril oživele igrače, predmete, rastline … Primeri: ljudska pravljica  Hvaležni medved, Gospodična; klasična avtorska pravljica  H. C. Andersen: Cesarjeva nova oblačila, Palčica; sodobna avtorska pravljica  Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon, Saša Vegri: Jure Kvak Kvak …

Question 52

52. Avtorska klasična pravljica – značilnosti in zgodovinski razvoj.

Answer 52

Avtor je znan; Se naslanjajo na ljudske pravljice ali pa se umikajo od njih; Liki imajo navadno imena in so psihološko bolj kompleksno prikazani kot v ljudskih pravljicah. Prav tako sta bolj natančno predstavljena čas in kraj dogajanja; Jasna dogajalna struktura z bogato zgodbo; Fantastično in realno sta stopljena; Izpostavljeno je moralno sporočilo. Avtorska klasična pravljica se je razvila iz ljudske pravljice. Njen začetnik je francoz Perrault, ki svoje pravljice navadno zaključeval z moralnim sporočilom. Avtorska klasična pravljica se začne z izumom tiska, po 15. stoletju. Vrh doseže z Andersenom in bratoma Grimm v 19. stoletju. Kasneje se iz nje razvije sodobna avtorska pravljica.

Question 53

53. Kaj veste o mladinski literaturi Frana Milčinskega?

Answer 53

Fran Miličinski je avtor prve slovenske ilustrirane knjige, in sicer so to Pravljice iz leta 1911. To je prva zbirka klasičnih avtorskih pravljic na Slovenskem. Gre večinoma za predelavo folklornega gradiva. V povezavi s tem – Fran Miličinski je črpal motive in snovi iz slovenskih folklornih pesmi in proze. V njegovem delu Pravljice iz leta 1911 gre za predelave bajk oziroma pripovedi, kot sta Desetnica in Kralj Matjaž. Pravljice naj bi otrokom nudile zgled ustreznega obnašanja. Za Miličinskega so značilni humor, psihološko natančna predelava oseb ter predelava mitološkega gradiva.

Question 54

54. Kaj je značilno za mladinsko ustvarjalnost Ele Peroci?

Answer 54

V svojih delih je velikokrat opisovala življenje svojih dveh hčera. Dela niso namenjena vzgojnim konceptom, temveč ustvarja sproščen pogovor z otrokom, zanjo je značilen lirilizem. Tematizira družino, otroške probleme, prikaz mesta, življenje predmetov … Obstajajo podobnosti med njenimi deli ter deli Lojzeta Kovačiča, in sicer: obadva sta mešala resničnost in fantazijo; obadva sta postavljala otroka v mestno okolje (ena iz med prvih, prej so bili kmetje) – Moj dežnik je lahko balon; obadva sta se oddaljevala od vzgojnosti (vse sta gradila na igri). V njenih delih pogosto zasledimo nonsensno perspektivo (Amalija in Amalija, Telefon). Muca coparica je vzgojna: otroci morajo pospravljati copate

Question 55

55. Mladinska proza Lojzeta Kovačiča.

Answer 55

Mladinska proza Lojzeta Kovačiča je v določenih točkah močno podobna delom Ele Peroci: obadva sta mešala fantazijo in realnost; obadva sta otroka postavljala v mestno okolje; obadva sta se oddaljevala od vzgojnosti. Značilnosti njegovih del so: otroški pogled na svet, tema igre in domišljije, odsotnost moralizma oz. vzgojnih poant. Lojze Kovačič piše iz spominov na lastno otroštvo in otroštvo svojih dveh sinov (zgodbe v zbirki: pst, volk je v sobi – vse kar otrok ponoči misli, da so pošasti, zjutraj vidi, da so omare, hoče ga potolažit Njegova dela: Zgodbe iz mesta Rič-Rač (ONOMATOPOIJA: besede, ki posnemajo zvok iz narave); Najmočnejši fantek na svetu; Tejko zida hišo, Dva zmerjavca (lahko je vzgojna).

Question 56

56. Katere kriterije kakovostne slikanice poznate?

Answer 56

Literarno delo mora imeti umetniško kvaliteto ter uravnoteženo spoznavno, estetsko (vidna predvsem v rabi jezika, ki mora uporabljati jezikovne figure in podobe na ravni, ki ustreza otrokovemu razvoju) in etično (otrokom ponuja modele delovanja v svetu) funkcijo. Da slikanica ustreza likovnim kriterijem kakovostne slikanice mora: biti poudarjeno likovno bistvo in odsotno vse nepotrebno; risba mora biti anatomsko pravilna; upoštevani morajo biti prostorski ključi (enovita prostorska upodobitev) ter prisotna individualna nota. Da pa ustreza vsebinskim kriterijem mora: upodobitev ustrezati namenu, brez vsebinskih nepotrebnosti; imeti mora ustrezno vsebino, ki je didaktično premišljena in se prilagaja otrokovemu dojemanju in zanimanju. Ilustracija ne sme vsebovati nepotrebnih likovnih elementov, risba je razumljiva in berljiva (avtor je premislil, kaj je na risbi pomembno), Prostor mora biti definiran, prikazan le z minimalnimi sredstvi, likovne upodobitve bitij, morajo delovati celostno in anatomsko logično (ne sme upodabljat telesa, ki ustrezajo modnim stereotipom – v pasu preščipnjena, dolgonoga, prevelike oči …), barve morajo delovati kontrastno in celostno (brez svetlečih barv).

Question 57

57. Kakšne vrste slikanic poznate – kako so te prilagojene otrokovemu razvoju?

Answer 57

* Igroknjige – te so namenjene najmlajšim otrokom (oz. otrokom prvega starostnega obdobja)., ko se še učijo držati knjigo, obračati knjige … Nimajo tankih listov, so iz mehkega materiala (blago), otrok jo uporablja bolj kot igračo (knjige z okenci, pop-up knjige, knjige z zavihki, knjige z vrtljivimi elementi … * Slikanice – te pa so namenjene otrokom drugega starostnega obdobja, ki že vejo kako rokovati s knjigo. * Ilustrirane knjige – več besedila in manj ilustracij; namenjene starejšim otrokom – samostojnim bralcem (8+ let).

Question 58

58. Katere elemente likovnega jezika poznate?

Answer 58

Barva, prostor, velikost, kompozicija in lokacija objektov, zorni kot, gibanja in čas na slikah, format in oblika

Question 59

59. Mladinska književnost Barbare Hanuš.

Answer 59

Barbara Hanuš je strokovna sodelavka revij Ciciban in Cicido. Delala je v šolah, kjer je bila večina učencev tujcev in spoznala, da je velika pomoč pri sporazumevanju ravno knjiga, zato so tudi njene knjige zapisane v različnih jezikih. Večino njenih del uvrščamo k resničnostni prozi. Torej njena dela temeljijo na resničnostnem prikazu sveta, likov in odnosov, ki jih doživljajo ter vsakdanje in preproste teme, ki so otroku blizu. Njena dela: Markova čelada; Kevinovi oslički; Obliž za moč in pogum …

Question 60

60. Razvoj avtorske slikanice na Slovenskem.

Answer 60

Začetniki avtorske slikanice v Sloveniji so: * Marjan Manček  Abecedeževnik; Modri medvedek * Matjaž Schmidt  Ko bom predsednik; Moj robot; * Božo Kos  Kaj pa žebelj; Velika repa … Zanje je značilen humor in ustvarjanje v obliki stripa. Avtorji sodobnih avtorskih slikanic pa so naslednji: Mojca Osojnik; Lila Prap; Damijan Stepančič; Andreja Peklar; Maja Kastelic; Tina Volarič.

Question 61

61. Opišite ustvarjalnost Marjana Mančka in posebej slikanico Brundo se igra.

Answer 61

Kot je dejal sam, mu pri ustvarjanju najbolj ustreza enostavna likovna zvrst – perorisba. Risba je glavna, barva je kot smetana na torti. Perorisba je likovna tehnika, pri kateri se podoba nariše s peresom in tušem. Marjan Manček je znan po svojih tipičnih ilustracijah, npr. vsem so dobre poznane njegove ilustracije Grafenauerjevega Pedenjpeda. Slikanica Brundo se igra je njegova avtorska. Gre za nekakšno nemo zgodo, kjer ni zapisanega besedila. Ob listanju slikanice otroke lahko spodbujamo, da karseda natančno opazujejo likovno dogajanje in se nanje odzivajo, tako da pripovedujejo o pripetljajih glavne osebe in ravnanju drugih oseb. V pomoč so zapisana tudi možna vprašanja, ki se povezujejo s posameznimi ilustracijami, ni pa nujno. Slikanica govori o medvedku Brundu, ki mu med igro s prijatelji poči balon, vendar ob pomoči prijateljev dobi novega.

Question 62

62. Opiši značilnosti in temeljna dela mladinske literature Ide Mlakar.

Answer 62

V svojem pisanju razmišlja o medsebojnih odnosih, čustvovanju, duševnih stiskah, pa tudi bolečih družbenih tematikah, zlasti o prezrtih skupinah, kot so starostniki, priseljenci, revni … Njene zgodbe so večnaslovniške oz. naslovniško odprte, kar pomeni, da so namenjene tako odraslim kot otrokom. Ida Mlakar je znana po svoji zbirki Bibi in Gusti. To so didaktične slikanice o prijateljstvu in reševanju težav. V njih imata pujsa Bibi in Gusti vedno polno malho nasvetov za raznorazne pujsje težave. Skupaj spoznavata letne čase, pozimi sipata srečo, preganjata žalost … Ena izmed njenih zelo znanih slikanic je O kravi, ki je lajala v luno. Glavna tema slikanice je staranje. Slikanica prinaša spoznanje, da je staranje povsem naraven proces in da prinaša svoje radosti in lepe trenutke, ravno tako kot otroštvo in mladost. Slikanica je lahko odličen pripomoček za otroško premagovanje strahov v povezavi s staranjem, saj nekatere družine s svojimi otroki ne govorijo o podobnih temah.

Question 63

63. Opiši značilnosti in temeljna dela mladinske literature Aksinje Kermauner.

Answer 63

Aksinija piše za otroke, mladino kot tudi za odrasle. Je avtorica monokomedij in prve slovenske tipne slikanice, saj dela na Zavodu za slepo in slabovidno mladino. Njene slikanice za mladino, ki tematizirajo posebne potrebe in inkluzivnost, na tenkočuten način prepletajo zgodbe s prepoznavanjem simptomatike in bralcem približujejo svet drugačnosti na blag, naraven, a strokoven način. Eno izmed njenih bolj znanih del je Žiga Špaget gre v širni svet. Tipanka je namenjena tako slepim in slabovidnim otrokom kot tudi videčim. Aksinija prav tako piše pravljice, ki obravnavajo različne strahove (strah pred hrupom – O zares glasnem strahu) ter različna čustva (jeza – O miški, ki oklofutala medveda). Omenjena slikanica prinaša nasvete, kako se spopasti s tem neprijetnim čustvom.

Question 64

64. Mladinska ustvarjalnost Anje Štefan – naštejte poglavitna dela in nekaj vsebin.

Answer 64

Anja Štefan je poleg Petra Svetine najpomembnejša književna ustvarjalka v sedanjosti. Je redna sodelavka revij Ciciban in Cicido. Piše tako pesmi (Lonček na pike; Drobtine iz mišje doline …) kot pravljice (Melje, melje mlinček; Bobek in barčica …). Poleg tega pa je zelo znana po pisanju ugank, katere je zapisala v knjigi Sto ugank. Omenjeni knjig je sledil še drugi del, in sicer Še sto ugank. Anja Štefan ustvarja tudi slikopise  Lešniki, lešniki. V omenjeni zbirki zasledimo slikopis Petelinčki, ki govori o petelinčkih, ki so na vrhu hriba trobili v trobente, da bi pregnali slabo vreme. Eden izmed slikopisov, Ena mačja, govori o mačkini dogodivščini in druženju z njeno teto. Tema v knjigi Drobtine iz mišje doline so mišje prigode, v katerih je možno zaznati tudi družbeno kritiko (alkoholizem, lenoba, pohlep …). Bobek in barčica: Bobek je na jezeru opazil barčico, ki se je bližala proti njemu. Zgrabil jo je ter sedel vanjo. Tik pred veslanjem se je iz gozda zaslišal miškin glas, saj je hotela oditi z njim. Bobek pa jo je najprej povprašal, če kaj zna, saj le tako bo lahko odšla na barčico. Miška je odgovorila in bobek jo je sprejel. Tako so prišle do njega vse živali (lisica, žaba, …) in vse je povprašal isto. Nato jih je spustil na barčico. Zadnji je bil medved, ki je barčico potonil, ko se je vkrcal. Vsi so bili žalostni, še posebej pa Bobek. Medved je rešil barčico iz vode ter jo očistil. Lisica je medtem prišla na idejo, da zgradijo barko, saj tako se bodo lahko vsi peljali. S skupnimi močmi so jo zgradili ter se vsi peljali čez jezero. Tudi medved. Medved in klobuk  tema: medsebojna pomoč, solidarnost in sodelovanje (te teme Anja Štefan pogosto obravnava v svojih delih).

Question 65

65. Primeri mladinske literature, primerne za otroke 3-4.

Answer 65

Ela Peroci – Moj dežnik je lahko balon/Muca Copatarica: Peter Svetina – Klobuk gospoda Konstantina; Mojca Osojnik – Hiša, ki bi rada imela sonce; Anja Štefan – Drobtine iz mišje doline

Question 66

66. Kaj veste o mladinski literaturi Dragotina Ketteja in Frana Levstika?

Answer 66

Dragotin Kette je objavljal v reviji Angelček, to pa je bila priloga časopisa Vrtec. Pisal je predvsem basni in pravljice. V basnih se Kette norčuje iz človeških napak (hinavščina) in poveličuje njihove vrline (skromnost, dobrosrčnost). Njegovo najbolj znano delo je Šivilja in škarjice. Fran Levstik je zbiral ljudske pravljice in pripovedke: Lisica in Petelin; Zlato jabolko; Ribničan in Gorenjec ter nekatere srbske, hrvaške in ruske narodne pravljice. Prva pesniška zbirka za otroke (1880): Otročje gre v pesencah. Prevladuje perspektiva razcepa – avtoritarno poučuje otroka), so pa tudi igrive pesmi: Cvilimož. Levstik je avtor pravljice Kdo je napravil Vidku srajčico. Je tudi avtor Martina Krpana, ki je bil sprva napisan za odrasle, kasneje pa se je uvrstil v mladinsko literaturo.

Question 67

67. Začetki slovenske mladinske poezije.

Answer 67

V začetkih slovenske mladinske poeziji prevladuje poezije (v starejši otroški vzgojna funkcija (do 1950). Tematizirana je moralno-verska vzgoja ali idealizacija otroštva. Upodobljeni otrok pooseblja spoštovanje avtoritet, pridnost, bogaboječnost, delavnost … Za to obdobje je značilna distanca med ustvarjalcem pesmi in naslovnikom. V povezavi z jezikom so v začetkih poezije značilne tvorjenke in inovativna ritmizacija povedi. (najprej je bila perspektiva razcepa, potem pa so se avtorji začeli s poezijo igrati. 2. Sv. Vojna, je prelomnica med eno vrsto perspektive in drugo). Glavni predstavnik tega obdobja je Fran Levstik. Ponekod v svojih delih presega moralne poante. Napisal je prvo pesniško zbirko za otroke: Otročje igre v pesencah (leta 1880). Ta povezuje pesnika, otroka in igro.

Question 68

68. Kaj veste o mladinski literaturi Andreja Rozmana Roze?

Answer 68

V delih uporablja živ pogovorni jezik, besedne igre, nenavadne, slengovske, pogovorne besede. Dotika se tem strahu, samote, požrešnosti, umazanije in lenobe. Za njegova dela je značilen nonsens, njegova poezija presega ustaljene pojme lepega (strašljivo, grdo …), upodablja tabujske pojave, neknjižni jezik. Zafrkava se iz običajnega pojmovanja lepega, skrbnega odnosa do otroka (npr. ustrahovanka namesto uspavanka). Dela: Pesmi iz rimogojnice (33 pesmi za otroke in mladino); Uganke 100 + 1: o živalih, vozilih, pojavih, predmetih; Urška: ljubezenska tema, neuslišana ljubezen, črn humor, nesrečen konec …; Črvive pesmi (pesmi z napakami, perspektiva oporekanja); Mali rimski cirkus … Veliko njegovih del ilustrira Zvonko Čoh.

Question 69

69. Tipi interakcije (dinamik) v slikanicah po Marii Nikolajevi. Pojasnite na primerih.

Answer 69

* SIMETRIČNO – ista zgodba podana v sliki in besedi  zelo težko doseči, najpogostejša v slovarjih – ena beseda, ena slika; * KOMPLEMETARNO – besede in slike medsebojno dopolnjujejo prazna mesta. Najpogostejše razmerje: slike nadomeščajo opise  v pesmi Živalski vrt, avtorice Saše Vegri, je iz ilustracije razvidno, da ima moder slon oblečeno pisano majico, kar pa ne zasledimo v besedilu pesmi. * STOPNJEVALNO – slike podpirajo verbalni del, ki je odvisen od slikovnega dela  npr. Marjan Manček – Brundo se igra – slikanice ne moremo brati brez kazanja slik. * KONTRAPUNKTNA DINAMIKA – napetost v razmerju: slike in besede si nasprotujejo  npr. To je žoga – narisan je krog, napisano je, da je narisan kvadrat. * SILAPTIČNA DINAMIKA – zgodbi potekata vzporedno; slike podajajo svojo zgodbo, besede pa svojo  npr. Peter Svetina – Čudežni prstan – Ljudmila se dolgočasi, je osamljena, napisano, da gleda skozi okno.

Question 70

70. Tipični žanri mladinske književnosti – za vsako navedite primer.

Answer 70

* PRAVLJICA  H. C. Andersen – Kraljična na zrnu graha * SLIKANICA  Kajetan Kovič – Maček Muri * ZGODBE O ŽIVALIH  Ida Mlakar – Bibi in Gusti * FANTASTIČNA LITERATUTA  Julia Donaldson – Zverjasec * NONSENSNA POEZIJA  Dane Zajc – Zzzbudilka

Question 71

71. Leposlovno – informativna pripoved v slovenski mladinski književnosti.

Answer 71

Leposlovno-informativna pripoved je vrsta besedila, ki združuje elemente umetniškega pisanja in poučnega pisanja. Po pisanju leposlovno – informativnih pripovedi v slovenski mladinski književnosti je znana predvsem Polonca Kovač. Ona je »prevetrila« to področje v slovenski literaturi. Leposlovno-informativne pripovedi piše tudi Tinka Bačič, sicer doktorica biologije. Njeno znano delo so Gumbki, bližje leposlovno-informativni pripovedi pa je delo Brin in ptičja hišica. Njena dela: Zgodbe od A do Ž; Od kod so se vzele pravljice; Zelišča male čarovnice; V mestu …

Question 72

72. Napišite svojo magično pravljico tako, da boste v besedilu uporabili najmanj 6 Proppovih funkcij – ob besedilu vsako označite.

Answer 72

odhod - prihod prepoved - kršitev prepovedi prejem / podelitev čudežnega sredstva zmaga poroka

Question 73

73. Slovenska mladinska poezija v prvi polovici dvajsetega stoletja. Značilnosti in dela.

Answer 73

Tematizirana je moralno-verska vzgoja ali idealizacija otroštva. Upodobljeni otrok pooseblja spoštovanje avtoritet, pridnost, bogaboječnost, delavnost. Ustvarja se distanca med ustvarjalcem pesmi in naslovnikom. Ustvarjalci so se opredeljevali proti otroškemu ljudskemu izročilu, ker je subverzivno (tabuji, posmehovanje avtoritetam, narobe svet, igriva domišljija). Dela: Fran Levstik (Otročje igre v pesencah; Kadar se otrok uči držati žlico; Najdihojca); Oton Župančič (Mehurčki); Srečko Kosovel …

Question 74

74. Slovenska mladinska poezija v drugi polovici dvajsetega stoletja. Značilnosti in dela.

Answer 74

Vzgojna funkcija se odmika, v ospredje stopi igra: pesnik = otrok. Igra se v pesmi dogaja s posebnimi poetičnimi dogodki, besedne igre, onomatopoije, personifikacije, pretiravanja … Besede so premaknjene iz svojega običajnega pomena. Predstavniki: Tone Pavček (Jurij Muri v Afriki; Čenčarija); Dane Zajc (Zzzbudilka; Na papirnatih letalih); Niko Grafenaur (Pedenjped); Saša Vegri (Mami pravi, da v očkovi glavi; To niso pesmi za otroke ali kako se dela otroke); Mira Voglar (Biba, buba, baja)

Question 75

75. Slovenska mladinska poezija v 21. stoletju.

Answer 75

Pojavi se nov položaj otroka  sedaj je v središču pozornosti. Pojavi se nov zorni kot  subverzivnost. Predstavniki: Bina Štampe Žmavc (Snežroža); Barbara Gregorič (Negotove pesmi); Peter Svetina (Molitvice s stopnic); Andrej Rozman Roza (Pesmi iz rimogojnice; Mali rimski cirkus; Črvive pesmi …); Anja Štefan (Drobtine iz mišje doline) …

Question 76

76. Primerjajte slikanici Muc Mehkošapek in Snežnosek. Kdo je njuna avtorica?

Answer 76

Avtorica obeh del je Bina Štampe Žmavc. V obeh delih se pojavi podobnost, in sicer poosebitev. V delu Muc Mehkošapek spoznamo dečka Maja, ki živi v mestu, kjer vsi ljudje hitijo, otroci praktično nimajo časa za igro in sprostitev. Nekega dne pa utrujeni Maj spozna, da lahko njegov hišni ljubljenček Muc Mehkošapek govori. S skupnimi močmi rešita problem pomanjkanja časa v mestu. Pravljica Snežnosek pa govori o iskrenem prijateljstvu med dečkom Natkom ter snežakom Snežnoskom. Natek nekega zimskega dne ves presenečen ugotovi, da lahko snežak, ki ga je izdelal govori. Tako se med njima ustvari lepa prijateljska vez in Natek ugotovi, da si je ustvaril prijatelja za celo življenje.

Question 77

77. Opišite ustvarjalnost Andreje Peklar in posebej slikanico Ferdo, veliki ptič.

Answer 77

Andreja Peklar je svoje življenje posvetila predvsem ilustriranju knjig za otroke. Je ena izmed vidnejših ilustratork v sedanjosti, ustvarja tudi avtorske slikanice kot so: Fant z rdečo kapo, Luna in jaz, Tisoč ptic, Buba … Slikanica Ferdo, veliki ptič govori o velikanskem ptiču, ki je prevelik za okolje, v katerem živi. Toda Ferdo svoje drugačnosti sploh ne opazi, še več, s pridom jo uporabi, da z njo pomaga manjšim od sebe. Ometa dimnike, nadomešča žerjave, trdo dela, in ko postane žejen, popije jezero … Toda ko ostanejo brez vode, vsi kaj hitro pozabijo na dobra dela nenavadne črne ptice in Ferdo postane prav tisto, na kar dotlej še nikoli ni pomislil – drugačen, izobčen in osamljen. Gre za nemo slikanico, ker brez besed pripoveduje svojo zgodbo. Otroci lahko ob opazovanju slikanico samostojno pripovedujejo, saj ilustracije jasno povedo, kaj se je zgodilo, hkrati pa puščajo dovolj prostora za ustvarjalno svobodo.