MNOŽIČNI MEDIJI IN KOMUNIKACIJA: MNOŽIČNI MEDIJI IN JAVNOST

Question 1

uvod

Answer 1

Socializacija,

Vrednote, predsodki, stereotipi, klišeji,

Del kulture in vsakdanjega življenja,

Družinske interakcije, interakcije znotraj vrstniških skupin,

Oblikujejo preživljanje prostega časa, sooblikujejo življenjski slog

Vir informacij, znanja

Question 2

moč medijev

Answer 2

t adorno
m mcluhan

Question 3

t adorno

Answer 3

T. Adorno, 1903-1969 (učb. 156)

Frankfurtska šola (neomarksistična kritična teorija)

Kulturna industrija, del katere so množični mediji (nekaj, kar se lahko prodaja, ljudje berejo in si zapomnijo)

Poudarja manipulativno vlogo množični mediji (pravi, da poneumljajo)

Question 4

m mcluhan

Answer 4

“medij je sporočilo” — 1962 —> oddajnik (avtor) —> medij —> prejemnik (občinstvo):

Oddajniki: ustvarjalci sporočil, pomembnost dajo dogodku,

Prejemniki: bralci, poslušalci, gledalci, odziv, (ne)kridibilnost,

Mediji: posredniki, povezujejo oddajnike in prejemnike

Moč medijev: politična propaganda (nacistična Nemčija) —> enosmerni (blokiran negativen odziv prejemnikov)

Question 5

televizija

Answer 5

Televizija je najučinkovitejši audio-vizualni medij (Avdio-vizualni mediji: radio, TV, film, video):

Tehnologija (kombinirano verbalno in vizualno sporočanje)

Diskurz (impresionističen — da naredi vtis)

Question 6

mediji

Answer 6

Mediji so agencije, organizacije specializirane za posredovanje vsebin, informacij, podob naravnega okolj, družbe, nas samih.

Question 7

dva pogleda

Answer 7

Dva pogleda:

Mediji zgolj zbirajo in posredujejo vsebine, informacije, podobe, niso odgovorni za vsebino sporočil,

Mediji poleg (nevtralnega) prenosa vsebin ustvarjajo številne druge (ne)namerne učinke:

Zlorabljeni v politične namene,

Odkrita in prekrita sporočil (hkrati z vsebinami posredujejo tudi vrednote, čustva, sodbe)

Question 8

tiskani mediji

Answer 8

Tiskani mediji: ločitev na uredniške kolumne in novice

Rumeni tisk (tabloidi) —> ni razlikovanja med novicami in uredniškimi stališči (in oglasi):

Zasebno življenje znanih ljudi (škandali)

Privoščljivo, negativističen, šovinističnen.

Tendenciozni (stvar prikaže na nek specifičen način) naslovi, nepreverjene informacije, predsodki, stereotipi,

Question 9

množični mediji

Answer 9

Množični mediji mešajo informacije, novice, čustva, vrednote, mnenja in občinstvo izgublja kompas za presojo (ne ločijo med vlogo v TV od igralca)

npr. Slovenske novice

Question 10

medijska družba

Answer 10

Medijska družba — s terminom označujem sodobne družbe, sodi v kontekst postindustrijskih družb, informacijske družba, potrošniška družba, poudarjanje delovanja množičnih medijev, informacij.

Question 11

izrazi za sodobnost

Answer 11

Izrazi za sodobnost: medijski čas, medijska družba, informacijska, postindustrijska, potrošnika družba.

Velik pomen informacij, njihove produkcij, posredovanja in ravnanja z njimi.

Question 12

množični mediji in kaj omogočajo

Answer 12

Množični mediji omogočajo množično komuniciranje

Značilnosti množičnega občinstva: veliko, heterogeno, anonimno

Značilnosti množičnega komuniciranja: javno (vs. zasebno), hitro, minljivo

Kompleksna, organizirana struktura, podprta s tehnologijo običajno zelo drago

Question 13

4 funkcije medijev

Answer 13

Informativna funkcija je seznanjanje javnosti z dogodki (zbiranje, distribucija)

Interpretacijska funkcija omogoča občinstvu, da si ustvari mnenje (pojasnjevanje informacij, predvidevanje razvoja)

Socializacijska funckija pomaga pri medgeneracijskem prenosu vsebin (izobraževalna funkcija — prenos znanja, vrednot, norm)

Zabavna funkcija (razvedrilo, sprostitev)

Question 14

začetno obdobje učinkov medijev

Answer 14

Zaskrbljenost (posamezniki, družba) zaradi učinkov medijev

Začetno obdobje: teorija hipodermične igle

Sporočila medijev se vbrizgavajo pod kožo občinstvu, neposredno in takojšnje emocionalno odzivanje

Vsemogočen vpliv medijev, pasivno občinstvo (manipulacija) — reakcije, ki jih izzivajo mediji so homogene, uniformne reakcije

Teorija ne drži več

Question 15

učinki medijev po 2.sv

Answer 15

Po 2. svetovni vojni do konca 70. let: moč občinstva

Občinstvo ni pasivno, izbira medijska sporočila (izbira vsebin glede na potrebe, interese, iščejo informacije, zabava, sprostitev, učenje, …)

Question 16

učinki medijev sodobnejše raziskave

Answer 16

Sodobnejše raziskave: vpliv množičnih medijev na občinstvo v družbenem kontekstu

Družinsko okolje, etnična, rasna, religijska pripadnost, sloj

Količina gledanja (malo izkušenj iz realnega sveta)

Učinki medijev dolgoročni (dolgoročno sooblikujejo naravnanost občinstva do stvarnosti)

Vpliv TV diferenciran, ne vpliva uniformno (osebnostni, socialni, kontekstualni dejavnik — učinek tem večji čim bolj se ujema z mišljenjem občinstva) — “informacijski mehurčki”

Question 17

vrste medijev

Answer 17

Tradicionalni mediji: tisk, radio, TV

Question 18

tisk

Answer 18

Gutenberg (tiskarski stroj 1440)

Prvi časopisi začeli redno izhajati v 17. stoletju (informativni — trgovske informacije, mednarodne politične in domače dvorne novice)

18. stoletje: mnenjski tisk (Anglija)

Prva polovica 19. stoletja: komercialni tisk (oglaševanje)

Konec 19. stoletja (ZDA, Evropa): popularni tisk (rumeni, tabloidni) - značilo da poudarjajo škandale,, senzacionalnost, privlačni naslovi

Ženska: ljubezen, romantika

Moški: politika, šport

Svoboda tiska (pravna država)

Množica potrošnikov (pismenost)

Industrija (prostor za oglaševanje)

Sodobni trg tiska: koncentracija kapitala, komercializacija, internacionalizacija, elektronski časopisi

Question 19

periodičnost tiska zagotovili

Answer 19

Institucionalizacija zbiranja in izmenjave sporočil

Razvoj poštnega in ladijskega transporta

Razvoj mest

Množično izobraževanje in pismenost ljudi

Razvoj nacionalne zavesti, jezikov

Podjetniška iniciativa

Question 20

tisk na slovenskem

Answer 20

1. tiskana periodika: Trubar — Ta slovenski kolendar kir vselei terpi (1557)
2. slovenski časopis: Vodnik — Lublanske novize (1797-1800)

Slovenija po letu 1990 — internacionalizacija, komerzalizacija, podrejanje tabloidni kulturi

Question 21

radio

Answer 21

Prehod 19. – 20. stoletje (Herz, Marconi)

1913 – 1. radiofonski prenos iz Metropolitanove opere

Leto 1928 Radio Ljubljana

Med 2. W vojno — Radio OF (Črnomelj)

1945 — Radio svobodna Ljubljana

Danes delujejo povsod

Question 22

prednost radijev

Answer 22

Hitrost (ažurnost), fleksibilnost — nezahtevna tehnika

Večja intelektualna zahtevnost (verbalnost)

Cenenost

Kompatibilnost z drugimi opravili omogoča večjo odzivnost pri občinstvu

Question 23

televizija

Answer 23

Prva predstavitev širšemu občinstvu — Berlin, 1931 (razstava)

Slovenija: 1957

Gibljiva slika in zvok —> prepričljivost, vtis dokumentiranosti

Ustvarja vtis očividca dogodkov v gledalcu— visoka stopnja zaupanja v verodostojnost vsebin

Občutek hkratnosti, prezentnosti (neposredni prenosi)

Standardizacija okusa (množična kultura)

Identifikacija gledalcev intenzivnejša

Televizija in radio oblikujeta poslušalce in gledalce v občinstvo, tisk pa pušča bralcu večjo individualnost

Question 24

NOVE KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE IN MEDIJI — RAČUNALNIŠKA TEHNOLOGIJA IN INTERNET

Answer 24

Internet je računalniško podprto komunikacijsko omrežje, ki ga tvori neskončna veriga povezanih računalnikov (izmenjava podatkov, informacij)

1995 ima internet 2% prebivalcev, leta 2010 že 2 milijardi, leta 2016 že 47%

Razlike med posameznimi deli sveta (v nerazvitem svetu je uporabnikov interneta manj)

Splet (world wide web – www) je dominantni sestavni del interneta, ima več funkcij: je informacijski sistem, sodobni množični medij, služi kot družbeno omrežje

Povezovanje oseb, izmenjava informacij…

Deteritorizacija (čas, prostor)

Odziv klasičnih medijev na spremembe: e-časopisi, arihivirane oddaje…

Protislovnost komunikacij v uporabi računalniške tehnologije: demokratizacija — nadzor

Question 25

Primerjajte med seboj tradicionalne in sodobne medije po njihovi učinkovitosti.

Answer 25

Hitrost Dostop Število ljudi Privlačnost — vizualizacija Možnost širjenja lažnih novic (obdelava informacij) Interaktivnost Prepričljivost Verodostojnost

Question 26

TEORIJSKO PREUČEVANJE JAVNEGA DELOVANJA MEDIJEV

Answer 26

HEROLD INNIS MARSHALL MCLUHAN JÜRGEN HABERMAS JEAN BAUDRILLARD JOHN THOMPSON

Question 27

HEROLD INNIS

Answer 27

Civilizacije je oblikoval določen komunikacijski medij Organizacija družbe odvisna od učinkovitosti komunikacije (trajnost, hitrost sporočil, možnost prenosa na daljavo) Npr.: hieroglifi (družbe niso mogle uspešno prenašati sporočil v bolj oddaljene kraje) - papirusni zapisi (Rimljani so lahko prenašali na oddaljene kraje)

Question 28

MARSHALL MCLUHAN

Answer 28

“MEDIJ JE SPOROČILO”- vplivnost medija večja od vplivnosti vsebine sporočil Elektronski mediji - ustvarjajo svet kot globalno vas (razdalje niso ovire, v dogodku “udeleženi” vsi) Spremljanje zvezdnikov, dogodkov- odmevajo po vsem svetu Napovedal svetovni splet skoraj trideset let preden je nastal

Question 29

JÜRGEN HABERMAS

Answer 29

Frankfurtska šola Njegova študija: Kulturna industrija - množočna, predvsem zabavna tv in filmska produkcija, produkcija popularne glasbe, časopisi, revije Velikoserijske proizvodnje, prevlada komercialnih interesov, manipulacija, oglaševaje Množična, komercialna produkcija slabi potenciale posameznikovega kritičnega in neodvisnega mišljenja- pasivno občinstvo Opozarja na prevlado komercialnih interesov nad neodvisno javnostjo Javno mnenje se oblikuje z manipulacijjo in uporabo oglaševalskih prijemov.

Question 30

JEAN BAUDRILLARD

Answer 30

Vpliv sodobnih množičnih medijev močnejši od drugih tehnologij Množični mediji so spremenili naravo človekovega življenja Mediji določajo, kaj ta svet je Mediji ustvarjao hiperrealnost (ustvarjajo neobstoječo realnost), v kateri konstruirajo simulakre (realnost in slika realnosti - dve različni stvari) Sumulakrum (varljiva podoba, slepilo) — podoba, ki svoj pomen dobi iz drugih podob, ni pa utemeljena v zunanji realnosti

Question 31

JOHN THOMPSON

Answer 31

Izhaja iz Habermasa Kritičen do njegove ideje pasivnosti občinstva Mediji v razvoju industrijslih družb imeli osrednjo vlogo Klasiki sociologi (Marx, Weber, Durkheim) namenjali medijskimm vplivom premalo pozornosti

Question 32

3 tipi komunikacijskih procesov:

Answer 32

NEPOSREDNA INTERAKCIJA (face to face) Fizična navzočnost oseb, dialog, časovna, prostorska usklajenost- pogovor POSREDOVANA INTERAKCIJA Medijska tehnologija (telefon, pošta, elektronska pošta), dialog med osebami, čas prostor nista več nujno identična - pismo POSREDOVANO KVAZI — INTERAKCIJA Medijsko posredovana, ne teče med posamezniki, ni več dialoga (monologa), čas in prostor neomejena, nedoločen krog prejemnikov — časopis Ugotavlja, da kvazi-integracija poruši ravnovesje med javnim in zasebnim v življenju ljudi. Deležjavnega se po njegovem mnenju povečuje.