oblikoslovje

Question 1

kaj poimenujejo samostalniške besede in kako

Answer 1

-poimenujejo bitja, reči, pojme
poimenujejo neposredno (dijak, dežurni) in posredno (oni, njega)

Question 2

kako delimo samostalniške besede

Answer 2

• samostalnik
• posamostaljeni pridevnik
• samostalniški zaimek

Question 3

katere so oblikovne lastnosti samostalniške besede

Answer 3

-spol, število in sklanjatev

Question 4

povej sklone

Answer 4

• imenovalnik- KDO/KAJ
• rodilnik- KOGA/ČESA
• dajalnik- KOMU/ČEMU
• tožilnik- KOGA/KAJ
• mestnik- O KOM/O ČEM
• orodnik- S KOM/S ČIM

Question 5

kako delimo samostalnike

Answer 5

• lastna imena- osebna (imena, priimki, vzdevki, prebivalci držav in dežel, imena mitoloških bitji), zemljepisna (kraj, pokrajine, države, vzpetine, vode, planeti), stvarna (knjige, časopisi, filmi, skladbe, organizacije, ustanove, slike, kipi)
• občna imena- števna (časopis, časopisa, časopisi) in neštevna (skupna (drevje, kamenje), snovna (moka, mleko), pojmovna (pravičnost, dobrota))

Question 6

sklon, število, spol

Answer 6

• ednina, dvojina, množina- trištevilni imajo vsa števila, so tudi enoštevilni- edninski (skupna, snovna, pojmovna) in množinski (samo množina- možgani)
• naravni (moški, ženski) in slovnični (srednji) spol

Question 7

samostalniške sklanjatve

Answer 7

• moška sklanjatev
• ženska sklanjatev
• srednja sklanjatev

Question 8

moška sklanjatev

Answer 8

• 1. moška: imenovalnik ednine-ni končnice, o, e; rodilnik ednina-a, a, a
• 2. moška: imenovalnik ednine- a; rodilnik ednine- e
• 3.moška: imenovalnik ednine- ničla končnica; rodilnik ednine- ničla končnica (NUK)

Question 9

ženska sklanjatev

Answer 9

• 1. ženska: ime. ed.- a; rod. ed.- e
• 2. ženska: ime. ed.-ničla končnica; rod. ed.- i
• 3. ženska: ime. in rod. ed.- ničla končnica

Question 10

srednja sklanjatev

Answer 10

ime. ed.- o, e; rod. ed.- a
- posebnost v osnovi ali končnici; osnova se podaljša z n (vreme, vremena), t (dete, deteta), s (pero, peresa), i (poslopja, poslopij), s polglasnikom (pisma, pisem); končnica: o se preglasi v e za c, j, č, ž, š, đ (parkirišče, s parkiriščem)

Question 11

posamostavljen pridevnik

Answer 11

• žvečilni, mladi, belo, Gorenjska, Krško
• izpusten samostalnik zato dobijo pomensko lastnost samostalniške besede, sklanja se po pridevniški sklanjatvi (kot pridevnike)

Question 12

samostalniški zaimek

Answer 12

• posredno poimenujejo bitja, stvari ali pojme
• osebni (povratni osebni- sebe) in neosebni
• osebni poimenujejo sporočevalca, naslovnika, neudeleženca pogovora
• neosebni: vprašalni (kdo, kaj), oziralni (kdor, kar), nedoločni (nekdo, nekaj), nikalni (nihče, ničesar), poljubnostni (kaj-prinesi kaj iz mesta), mnogostni (marsikdo, marsikaj), celostni (vsakdo, vse)

Question 13

oblike osebnega zaimka

Answer 13

• naglasna oblika (naglašena, možna v vseh sklonih)- ti, tebi
• naslonska oblika (nenaglašena, možna v rodilniku, dajalniku in tožilniku)-te, ti
• navezna oblika (naglašena, vezana s predlogom, možna le v tožilniku)- zate, zase

Question 14

delitev pridevniške besede in kaj poimenuje

Answer 14

• pridevnik, števnik, pridevniški zaimek

- lastnost (kakšen), vrsto (kateri), svojino (čigav), količino (koliko)

Question 15

delitev pridevnika

Answer 15

• lastnostni- kakšen, določna oblika-kateri
• vrstni- kateri, nedoločna oblika-kakšen
• svojilni- čigav

Question 16

vrste števnikov in zapisovanje s številko

Answer 16

• glavni- koliko
• vrstilni- kateri
• ločilni- koliko, koliker (dvoje, troje)
• množilni- kolikeren (trojno)
• števke do stro pišemo skupaj, stotice skupaj vendar ločeno od desetiv in enic, tisočice in miljonice pišemo narazn (sto ena, dva miljona, dva tisoč
• vrstilne pišemo vse skupaj (petstoti)

Question 17

pridevniški zaimek

Answer 17

• osebni: svojilni (moj, tvoj, njegov/njen, vajin, naš, vaš), povratno svojilni (svoje)
• neosebni: vprašalni (kakšen, kateri, čigav, koliko), oziralni (kakršen, ki, čigar, kolikor), nedoločni (nekakšen), nikalni (nikakršen), kazalni (ta, tisti, oni)

Question 18

glagolske oblike

Answer 18

• osebne glagolske oblike (se spregajo, določimo jim lahko osebo)
• neosebne glagolske oblike: nedoločnik (ti/či), namenilnik (t/č in glagol premikanja), opisni deležnik -l (delal), trpni deležnik n/t (narejena)

Question 19

oblikovne lastnosti glagola

Answer 19

• oseba: prva, druga, tretja
• število: ednina, dvojina, tretjina
• čas: sedanjik, preteklik, prihodnjik, predpreteklik (sem bil bral)
• naklon: povednik, pogojnik, velelnik
• vid: nedovršni (kaj delaš? berem, kupujem), dovršni (kaj storiš/narediš? preberem, kupim)
• način: tvornik, trpnik

Question 20

nepregibne besedne vrste

Answer 20

• prislov
• predlog
• veznik
• členek
• medmet

Question 21

prislovi

Answer 21

• krajevni
• časovni
• vzročni
• načinovni
• neposredno zaznamuje okoliščine glagolskega dejanja

Question 22

predlog

Answer 22

• je nepregibna nepolnopomenska besedna vrsta, ki izraža neenakovredno razmerje med samostalniškimi besedami in besednimi zvezami
• vplivajo na sklon besede
• vrste razmerij: časovno, krajevno, načinovno, vzročno
• za, pod, h, z, pred, ob, zaradi

Question 23

veznik

Answer 23

je nepregibna nepolnopomenska besedna vrsta, ki izraža logična razmerja med besedama, stavkoma in povedma

• priredni- enakovredno razmerje: in, toda, kajti, ne ne, niti niti
• podredni- neenakovredno razmerje, povezuje stavke: ker, zato, kadar, če, medtem ko, kdor, da
• enobesedni in večbesedni vezniki

Question 24

členek

Answer 24

• nima samostojnega pomena, z njim strnjujemo povedi in vplivamo na spremembo pomena
• navezovalni (pa), poudarni (prav), pritrjevalni (da, seveda), zanikovalni (ne, nikdar), vprašalni (ali, kaj, mar)

Question 25

medmet

Answer 25

lajko je samostojna poved, ima stavčno vrednost, neposredno izraža sporočevalčevo stvarnost -razpoloženjski (joj, oh, eh), posnemovalni (mjav, rega, kvak), velelni (psst, hop, shh)