Odnosi med organizmi

Question 1

Vrste odnosov med organizmi?

Answer 1

znotraj vrstni, medvrstni

Question 2

Naštej znotraj vrstne odnose?

Answer 2

terotialnost, hierarhija

Question 3

Naštej medvrstne odnose

Answer 3

mutualizem, protokooperacija, plenilstvo, priskledništvo, zajedalstvo, amenzalizem, kompetecija

Question 4

Kaj pomenijo medvrstni odnosi?

Answer 4

funkcionalno povezanost vrst

Question 5

Opiši mutualizem

Answer 5

• pravo sožitje
• obe vrsti imata korist
• povezava je razl. trdna
• v nekaterih prim. vrsti ne moreta živeti ločeno

Question 6

Primeri mutualizma

Answer 6

• PR.: lišaj (gliva in alga), bakterije in praživali v vampu prežvekovalcev, mikoriza (gliva in drevo).
• Neobvezne povezave: mravlje in listne uši

Question 7

opiši protokooperacijo

Answer 7

• koristno sodelovanje
• ni obvezno sodelovanje, vendar koristno za vse udeležence

Question 8

Primer protokooperacije

Answer 8

• Kopitarji in noji se v savanah pogosto pasejo skupaj (noj dobro vidi, kopitarji pa slišijo in vohajo plenilce).

Question 9

Opiši priskledništvo

Answer 9

• ali komenzalizem
• samo eden ima korist, drugi pa ne, vendar mu odnos ne škodi (lišaj in drevo, ptiči in drevo).

Question 10

Opiši plenilstvo

Answer 10

• predatorstvo
• odnos med plenom in plenilcem
• za oba je značilen vzporeden razvoj - KOEVOLUCIJA
• plenilci so redki specializirani na plen (vosati kit)

Question 11

Izražanje koevolucije pri plenilstvu

Answer 11

• plenilec si izbolšuje tehniko lova, dobiva močnejše čeljusti, oster vid, voh, kremplje …
• plen pa ima vztrajen tek, sluh, voh, k pasivni obrambi pa sodijo barve in mimikarjia.

Question 12

Kakšen plen si izbere plenilec, zakaj?

Answer 12

manjši, šibkejši
z lovom porabi manj energijo, kot jo dobi s hrano

Question 13

Razmerje med plenom in plenicem

Answer 13

• med plenom in plenilcem obstaja tudi ustrezno številčno razmerje
• številčno razmerje med plenom in plenilcem se spreminja.

Question 14

Zajedalstvo

Answer 14

• parazitizem
• posebna oblika plenilstva

Question 15

Vrste zajedalcev

Answer 15

eksoparaziti, endoparaziti

Question 16

eksoparaziti

Answer 16

uši, bolhe, klopi, stenica

Question 17

endoparaziti

Answer 17

trakulje, sesači, gliste, trosovci

Question 18

Kakšen je uspešen parazit

Answer 18

• uspešen parazit izkorišča gostitelja dolgo in mu povzroča čim manj škode

Question 19

amenzalizem

Answer 19

• je odnos pri katerem ena vrsta škodi drugi, vendar sama pri tem nima koristi.

Question 20

primer amenzalizem

Answer 20

• alge, ki povzročajo cvetenje morja ali jezer

Question 21

tekmovanje

Answer 21

• kompetecija
• intraspecivična (ali) med pripradniki iste vrste interspecifična med organizmi različnih vrst.
• v naravi pogosto pride do sobivnanja ali koesistence vrst, saj imajo te različne zahteve do okolja. –> imajo razl. ekološke niše

Question 22

Zakaj je kompeticija s tujerodnimi vrstami izredno škodljiva?

Answer 22

saj vedno pride do izmurtja avtohtonih vrst

Question 23

Vrste produkcije

Answer 23

primarna, sekundarna

Question 24

Kako razvrščamo organizme, zakaj, v kaj?

Answer 24

v trofične nivoje/prehranjevalne ravni
ker so si prehranjevalni odnosi v ekosistemih zelo podobni

Question 25

Naštej trofične nivoje

Answer 25

primarni producenti/proizvajalci (avtotrofi)
herbivori, karnivori, omnivori (potrošniki)

Question 26

Avtotrofi

Answer 26

primarni producenti/proizvajalci (rastline, fotoavtotrofne (sončna svetloba, FTS) in kemosintetske bakterije (kemoavtotrofi, razgradnja ang. snovi))
- organsko snov si naredijo iz anorganske

Question 27

Heterotrofi

Answer 27

energijo dobijo iz že narejene organske snovi
- potrošniki 1. reda: herbivori
- pot. 2. reda: karnivori
- 3. reda: omnivori

Question 28

Kaj delajo razkrojevalci?

Answer 28

• dekompozitorji
• ki živijo v tleh in na dnu vodnih bivališč, se hranijo z iztrebki in ostanki hrane. To so bakterije, glive, deževniki, stonoge, gliste, delajo HUMUS

Question 29

prehranjevalni spleti

Answer 29

sestavljeni iz prehranjevalnih verig, ki jih sestavlje 3-5 členov
- producent - rastlinojedec - mesojedec

Question 31

Prehranjevalni spleti so prikaz česa?

Answer 31

kakovostnih povezav med vsrtami v združbi

Question 32

Kdo nam pokaže pogled nad količinskimi razmerji v ekosistemih?

Answer 32

ekološke piramide

Question 33

Katera ekološka piramida je najpreprostejša?

Answer 33

energijska

Question 34

Zakaj imajo pramide različne oblike?

Answer 34

odvinsno od ekosistema

Question 35

Katere biološke piramide poznamo?

Answer 35

energijske, piramide biomas ali tež

Question 36

Opiši piramide biomas

Answer 36

• skupna teža organizmov na določeno enoto g/m2, kg/ha (slika6)
• Piramide biomas so si podobne ne glede na to ali gre za travnik ali gozd. Z večjo biomaso nižje ravni se hrani manjša biomasa višje ravni.
• biomasa morske planktonske združbe je tudi obrnjena

Question 37

Energijska piramida

Answer 37

• Daje najrealnejšo sliko o količinskih razmerjih med različnimi prehranjevalnimi ravnmi.
• prikažemo količinski pretok energije od ene na drugo prehranjevalno raven.

Question 38

Kako sončno energijo porabljajo rastline?

Answer 38

1. za lastne fiziološke procese (dihanje)
2. vgradijo v telo (rast, razvoj, razmnoževanje)
3. izločki

Question 39

Kaj se dogaja z energijo, ki se prenaša na višje trofične nivoje

Answer 39

• iztrebki in ostanki neprebavljene hrane vsebujejo še veliko energije, zato se na višje nivoje prenaša le del asimilirane energije (zato so verige kratke, piramide pa na dnu široke in na vrhu ožje.)