Osebnost Flashcards

(48 cards)

1
Q

Kaj je osebnost?

A

Razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se posameznik razlikuje od drugih ljudi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je temperament?

A

Področje osebnostne strukture, ki zajema predvsem značilnosti čustvovanja in način vedenja. (Živahnost, umirjenost, družabnost, hitre in močne čustvene reakcije, hladnokrvnost)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj je značaj?

A

Področje, ki zajema celoto motivacijskih, voljnih in etično-moralnih značilnosti. (Skormnost, vestnost, poštenost, redoljubnost, zahrbtnost)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj so sposobnosti?

A

Lastnosti, ki bistveno vplivajo na uspešnost pri reševanju različnih nalog in problemov. (Moč, spretnost prstov, hitrost gibov, inteligentnost in ustvarjalnost)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj so telesne značilnosti?

A

Zajemajo višino, telesno težo, širina ramen, oblika nog, barva las in oči

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Naštej tipe temperamenta in njihove značilnosti

A

•Kolerik: razdražljiv, nemiren, prepirljiv, nezadovoljen, agresiven
•Sangvinik: energičen, živahen, optimističen, topel, družaben, zgovoren
•Flegmatik: počasen, neodziven, miren, pasiven, previden, zanesljiv
•Melanholik: depresiven, pesimističen, miren, tesnoben, zadržan

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Naštej prednosti in slabosti tipološke teorije osebnosti

A

Prednosti: razvrščanje je hitro, preprosto, o človeku oblikujemo celostno sliko, zlahka jih primerjamo ker so ekstremi
Slabosti: večina ljudi se le približuje ekstremom, ne zajemajo kompleksnosti osebnosti, jo poenostavljajo, zaradi ene močno izražene lastnosti, ne vidimo drugih, preveč črno-beli tipi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj je samopodoba?

A

Je celota predstav, stališč in sodb o samem sebi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Naštej področja samopodobe

A

Akademska: prepričanje o uspešnosti na šolskem področju
Telesna: sodbe o svoji telesni privlačnosti, kondiciji, stilu oblačenja, primerjava z drugimi
Socialna: prepričanje glede odnosov z vrstniki, sklepanje prijateljstev, priljubljenosti
Čustvena: prepričanja o izražanju in obvladovanju svojih čustev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Opiši dve obliki samopodobe

A

Pozitivna: je ustrezna, zdrava, realna. Oseba skrbi zase, se spoštuje, ne zanemarja svojih sposobnosti
Negativna: ni ustrezna realnosti, nezadovoljstvo, sram, dvom, občutek manjvrednosti, agresivna in destruktivna vedenja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Naštej vplive na samopodobo

A

Lastne izkušnje: naše doživljanje do uspehov in neuspehov pri doseganju ciljev
Odnosi z drugimi ljudmi: njihova mnenja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj je dednost?

A

Vplivi, ki jih nosimo v genih, podedovani od staršev (Določa temperament, telesno zgradbo in inteligentnost)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je okolje?

A

Celota zunanjih dejavnikov (naravnih in družbenih), ki vplivajo na oblikovanje značilnosti. (Oblikujejo interese in značaj)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj je osebnostna lastnost?

A

Razmeroma trajna značilnost, po kateri se ljudje razlikujemo med seboj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kdo je določil 7 faktorjev mentalnih sposobnosti?

A

Luis L. Thurstone

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Opiši faktor rezoniranja (R)

A

Kaže se v sposobnosti presojanja logičnih odnosov, zmožnosti abstrahiranja, sklepanja, iskanja pravil. (6,13,20,27…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Opiši spominski faktor (M)

A

Kaže se kot sposobnost zapomnitve in ohranitve gradiva. (Obnovi niz številk oz. Besed)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Opiši percepivni faktor (P)

A

Kaže se kot sposobnost hitrega in točnega sklepanja (vidnih podrobnosti, podobnosti, razlik)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Opiši prostorski faktor (S)

A

Sposobnost dobrega zaznavanja in razumevanja prostorskih odnosov ter sposobnost preoblikovanja teh odnosov (katera mreža ustreza stožcu)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Opiši številki faktor (N)

A

Kaže se kot sposobnost hitrega in točnega računanja (33+76 =)

21
Q

Opiši faktor besednosti (W)

A

Vpliva na količino in hitrost ravnanja z besednim gradivom (naštejte največ besed na J)

22
Q

Opiši faktor besednega razumevanja (V)

A

Kaže se v sposobnosti razumevanja besednih in jezikovnih odnosov ter vsebin. (Napiši sinonim za besedo veliko)

23
Q

Opiši prednosti in pomanjkljivosti Thurstonove teorije

A

Prednosti: se opira na ugotovitve faktorske analize testov inteligentnosti, poudarja pomen različnih umskih sposobnosti, ki so med seboj neodvisne
Pomanjkljivosti: zanemarja novejša spoznanja kognitivne psihologije (ne zanima je proces reševanja miselnih problemov), ne zanimajo je tipične napake, ki se med reševanjem pojavijo, ne upošteva medkulturnih razlik, nič nam ne pove o posameznikovi uspešnosti v življenju

24
Q

Naštej teorije osebnosti

A

Psihodinamične: poudarjajo nezavedno osebnostno dinamiko
Dispozicijske: osebnostne lastnosti so dispozicije za vedenje
Vedenjske: osebnost je oblikovana s strani okolja in s pomočjo mehanizmov učenja
Humanistične: človek v razvoju stremi k osebnostni rasti in samoaktualizaciji
Kognitivne: človek se odziva glede na svoja subjektivna spoznanja realnosti

25
Opiši Freudovo strukturo osebnosti
Osebnost se oblikuje razvojno Izvorna struktura je Ono (ID), ki je zbiralnik nevezane nagonske energije, vsebuje potlačene vsebine, nezaveden, deluje po načelu ugodja (takoj zadovoli težnje) Jaz (EGO) se oblikuje z zahtevami zunanjega okolja, uporablja psihično energijo libida iz IDA. Zaradi zahtev okolja odlaga zadovoljitve, dokler ne najde ustreznega cilja, načelo realnosti, pogosto v konfliktu zaradi Nadjaza ali SUPEREGA ki nastane najkasneje, vsebuje ponotranjene norme in vrednote družbe, kritičen do ega (krivda, sram), sproža občutja ponosa, moralnega zadoščanja
26
Naštej stopnje razvoja libida in jih opiši (teorija psihoseksualnega razvoja osebnosti)
1.Oralna faza (0-1) Vlaganje libida v oralne telesne funkcije (hranjenje, sesanje, grizenje) področje ust. Duševne lastnosti: navezovanje in odvisnost od staršev 2. Analna faza (2-3) Vlaganje libida v analno področje (toaletni trening), področje izločanja in kontrola izločal Razvoj zavestne volje in nadzora, zavestno kljubovanje in svojevoljnost, odlaganje (upošteva zahteve okolja, zmožnosti jaza in nadjaza) 3. Falična faza (4-5) Vlaganje v lastne genitalne telesne funkcije Pojav in razreševanje Ojdipovega kompleksa, formiran nadjaz 4. Faza letenje (5-12) Prehodno obdobje razreševanja ojdipovega kompleksa, libido je v mirovanju (šolski otrok) 5. Genitalna faza (12) Vlaganje v genitalne telesne funkcije partnerja nasprotnega spola, prva genitalna seksualnost, osebnosti razvoj se zaključi, sprejem spolne vloge
27
Razloži Ojdipov kompleks
Težnja po naklonjenosti matere. Deček se znajde v ambivalentnem odnosu z očetom, saj ga občuduje, želi biti kot on, hkrati pa želi odstraniti tekmeca. Razrešitev: 1.Potlačitev želje do mame in sovražnih impulzov do očeta (krivda in strah popustita) 2. Namesto spolne navezanosti do mame se pojavi deseksualizirana sinovska ljubezen 3. Namesto rivalstva do očeta se pojavi posnemanje vedenja in močna identifikacija, vzor za obnašanje
28
Opiši psihoanalitično tehniko
Temelji na analizi sanj in metode prostih asociacij. Pacient leži na kavču, analitik je ha vzglavjem, da zmanjša vpliv superega, samokritičnosti povedanega. Namen tehnike je verbalizacija čustev, ki so se pojavila ob npr. travmatičnem dogodku, ki vodi v čustveno očiščenje, simptomi izginejo. S tehniko interpretacije pa psihoanalitik doseže ozaveščanje nezavednih teženj un večanje samorefleksije pacienta
29
Opiši teorijo psihosocialnega razvoja (Erik Erikson)
Izhaja iz psihoanalitične šole, ki je močno vplivala na oblikovanje njegove teorije, sam pa je dajal več poudarka na razvoju ega oz. identitete. Poteka v 8ih stopnjah in prehod čez vsako zahteva razrešitev krize oz. konflikta, pomembno uravnoteženje nasprotja med poz in neg lastnostjo. Na vsaki stopnji se izoblikuje en del identitete, ki močno vpliva na potek naslednjih kriz
30
Opiši 1. stopnjo psihosocialnega razvoja
Temeljno zaupanje/ nezaupanje (1.leto) Razvojna naloga: razvoj zaupanja, da je svet zanesljiv Pomembno: zadovoljenost temeljnih potreb po navezanosti in ljubezni, poz izkušnje, občutek zanesljivega in predvidljivega okolja Posledica neugodnega: sumničav, odklonilen odnos do ljudi, ali pretirana zaupljivost in naivnost Socialno okolje: mati
31
Opiši 2. stopnjo psihosocialnega razvoja
Avtonomnost/ sram ali dvom (2.-3. Leto) Naloga: razvoj samostojnosti, se prične zavedati, da ima možnost nadzora nad telesno aktivnostjo (prva trma ne), uči se novih telesnih spretnosti ter prvih samostojnih opravil (oblačenje, hranjenje) Pomembno: spodbujanje, a utemeljeno postavljanje mej (začetek socializacije/vzgoje) Neugodno: preveč, premalo omejevanja kritike Posledica neugodnega: sram in dvom vase ali pa pretirana razvajenost, nedojemljivost za kritiko Socialno okolje: mati in oče
32
Opiši 3. stopnjo psihosocialnega razvoja
Iniciativnost/ krivda (4.-5. Leto) Naloga: razvoj iniciativnosti, ambicioznosti, postavljanje ciljev, ki jih suša doseči (motivacija) Pomembno: spodbujanje in hkrati usklajevanje z družbenimi normami Neugodno: preveč omejevanja (zasmehovanje, kritiziranje) ali premalo omejevanja (vse je dovoljeno) Posledica: občutja krivde in sramu v uveljavljanju ali pretirana razvejanost, neupoštevanje norm socialnega okolja Socialno okolje: starši, širša družina, soseščina, vrtec
33
Opiši 4. stopnjo psihosocialnega razvoja
Marljivost/ manjvrednost (6.-11. Leto) Naloga: razvoj delavnosti, kompleksnosti, v šoli marljivosti, vztrajnost, v socialnem področju: sodelovanje z drugimi, upoštevanje pravil/avtoritet, pridobivanje šolskih spretnosti Pomembno: spodbujanje, razvijanje močnih točk Neugodno: ponavljajoči se neuspehi pri delu in odnosih, pogosto grajanje Posledica: nezadovoljstvo ob učenju/delu, pasivnost Socialno okollje: ožje socialno okolje in šola
34
Opiši 5. stopnjo psihosocialnega razvoja
Identiteta/ zmedenost (12.-20. Leto) Naloga: oblikovanje identitete: eksperimentiranje z različnimi vlogami, vedenjskimi vzorci, frizurami, filozofijami Uspešna razrešitev: jasna identiteta (oblikovana stališča, poz samopodoba/spoštovanje Podeldice: identitetna zmedenost neorientiranost, kritizerstvo, neg identiteta (antikonformnost), privzeta identiteta, nesprejemljive vloge, medosebni konflikti, disocialno vedenje Socialno okolje: družina, šola, vrstniki
35
Opiši 6. stopnjo psihosocialnega razvoja
Intimnost/ izolacija (20.-30. Leto) Naloga: Intimnost Ugodna rešitev: dobri, intimni odnosi na telesni, intelektualni, čustveni ravni v romantičnih ali prijateljskih odnosih Problem: če ni identitete ostaneš okupiran s seboj, namesto da se odpreš okolju Posledice: strah pred globjimi odnosi, osameljenost, plitke zveze Socialno okolje: prijatelji, partnerji
36
Opiši 7. stopnjo psihosocialnega razvoja
Ustvarjalnost/ stagnacija (30.-60. Leto) Naloga: Ustvarjalnost na različnih področjih, prispevek k skupnosti, opora mlajšim Ugodno: občutek osebnostne rasti in napredovanja Posledice neugodnega: občutek nepomembnosti in stagniranja (nekateri kompenzirajo z egoističnim vedenjem, vlaganjem energije v skrb zase), strah pred minljivostjo, pojav krize srednjih let: čustvene težave, ponovni razmislek o ciljih in smislu Socialno okolje: prijatelji, partnerji in sodelavci
37
Opiši 8. stopnjo psihosocialnega razvoja
Integriteta jaza/ obup (po 60. Letu) Naloga: iskanje smisla preživetega življenja (soočanje s koncem) Ugodno: občutek izpolnjenosti Posledica neugodnega: žalovanje nad izgubljenimi priložnostmi, razočaranje nad svetom in seboj, depresija, osamitev Socialno okolje: svet
38
Opiši prednosti in slabosti Erikosnove teorije
Prednosti: opisal razvoj od rojstva do starosti, poudaril oblikovanje identitete in našo aktivno vlogo v tem procesu, pojasnil vplive socialnih dejavnikov na razvoj Slabosti: ni univerzalna, razvoj identitete je pričakoval prezgodaj
39
Primerjaj Freuda in Eriksona
+Oba se ukvarjala s psihoanalitično teorijo osebnosti - Freud se ukvarjal več s psihoseksualnim razvojem, Erikson s psihosocialnim - Freud preučeval vpliv družinskega okolja, Erikson pa širšega socialnega okolja in pomen učenja -Freud: dednost in nezavedno imata delujoč vpliv za razvoj osebnosti, pri Eriksonu ne, pomembnejša lastna vloga, zlasti pri identiteti - Freudov razvoj poteka do 12. leta, Eriskonov do smrti
40
Opiši kritike psihoanalitičnih teorij osebnosti
+ močan vpliv na psihologijo in razvoj psihoterapije: pomebno področje nezavednega, osebnostne dinamike, razumevanje izvorov duševnih motenj, ozaveščanje duševnih konfliktov + so pojasnejvalne: nudijo razlage doživljanj in obnašanj posameznikov - nimajo napovedovalne vrednosti: pojasnjujejo preteklosti, ne napovedujejo prihodnosti - so težko preverljive: nemogoče preverit zgodnje otroštvo, neznanstvenost - metodološke pomanjkljivosti: dogajanja oblikovana glede na klinično populacijo, onemogoča posploševanje, tehnike niso objektivne, dopuščajo različno interpretacijo - vsebinske pomanjkljivosti: Freud pretirano poudarjanje nezavednega, spolnega nagona, Erikoson nejastnost, kulturna pristranskost
41
Opiši dipozicijsko teorijo osebnosti
Osebnostne lastnosti so dispozicije za vedenje posameznika, so temeljne in se ne spreminjajo. H.J. Eysenck je raziskoval zgradbo osebnosti, ki je hierarhična: vedenje, habitualne reakcije, osebnostne lastnosti, poteze, dimenzije In pojasnejval njeno biološko osnovo • dimenzija E-I je odvisna od ravni vzburjenosti CŽS (I imajo višjo stopnjo vzburjenosti, zato se izogibajo zunanjim dražljajem • dimenzija N-NN odvisna od AŽS, čustveno labilni imano bolj občutljivega, vzburjenje traja dlje, reakcije čustvene in močnejše, pogostejša psihosomatska obolenja
42
Opiši kritke dispozicijske teorije osebnosti
+ znanstveni pristop zbiranja podatkov o strukturi osebnosti in njeni bio. osnovi (vprašalniki, statistične metode), pomislek glede interpretacije - osebnostne lastnosti niso nujno trajne, ljudje se lahko tudi spremenimo zaradi okoliščin, izkušenj Dimenzija E-I osrednji koncept psi osebnosti
43
Opiši vedenjsko teorijo osebnosti
Behavioristi verjamejo, da človekovega doživljanja ni možno objektivno preučevati, pojma osebnost tudi ne uporabljajo, saj je preveč subjektiven. Preučevali so vedenje osebnosti ter kaj vpliva nanj. Najvidnejši predstavnik: B.F.Skinner, utemeljil instrumentalno pogojevanje. Osebnost je repertoar vedenja, ki pa je rezultat izkušenj z nagradami in kaznijo. Če želimo spremeniti osebnosti od nekoga, moramo spremeniti okoliščine, katerih živi.
44
Opiši kritike vedenjske teorije osebnosti
+ velik prispevek k razvoju psihologije/psihoterapije (vzgoja, medsebojni odnosi) +/- znanstvenik vidik metod: uporabljali objektivne metode raziskovanja (eksperiment), vendar posploševanje vedenja v naravnih okoliščinah nedopustno (mehanizmi učenja na lab. živalih) - vsebinske pomanjkljivosti: zanemarjenje vpliva dednosti, poenostavljanje osebnosti na vedenje, brez duševnih procesov, čustev in mišljenja
45
Opiši humanistično teorijo osebnosti
Človek teži k osebnostni rasti in je pozitiven, usmeritev k preučevanju subjektivnega doživljanja in človeka kot celoto. Samoaktualizacija bo dosežena po zadovoljitvi naših potreb, ki so odvisne od okolja (lahko spodbuja ali zavira). Taki ljudje so realni, se sprejmejo, pomagajo, so ustvarjalni, demokrati, smisel za humor, visoki moralni standardi. Najvidnejši predstavnik: A. Maslow
46
Opiši kritike humanistične teorije
+ psihologija sodobnega človeka priljubljena na področju psi. - neznanstveni pristop: medotologija manj objektivna (intervijuji, študije primerov, ni eksperimentov), preučujejo sub. doživljanje, kar zmanjša objektivnost - vsebinske pomanjkljivosti: nejasne def., ni empirične podpore svobodni volji, hierarhiji potreb, zanemarjajo neg. naravo človeka
47
Opiši kognitivno teorijo osebnosti
Poudarja pomen in vlogo spoznavnih procesov (mišljenje, spomin, domišljija, reševanje problemov, soc. presojanje). Uporabljajo znanstvene pristope pri preučevanju mentalnih procesov. Teorija atribucije: intuitivno iskanje vzrokov za neko dogajanje. Od naših atribucij je odvisno naše čustvovanje, motivacija (kaj lahko naredim v zvezi z neuspehom) in obnašanje (kaj dejansko naredim)
48
Opiši kritike kognitivne teorije
+ raziskovalno delo še poteka +poudarja miselne procese, inteligentnost in zaznavanje +sprava le racionalnostim kasneje še pomen čustev in motivacije, soc. dejavnikov pri celoviti razlagi osebnosti