POVOJNE ZADEVE Flashcards
Mali kmetje, latifundije, brata Grakh, Gaj Marij, Sula (19 cards)
MALI KMETJE PO VOJNAH
- So vojaški obvezniki.
- Kmetije v njihovi odsotnosti propadajo, so slabo obdelane in zapuščene.
- Potrebna je usmeritev v druge panoge spričo poceni žita iz Sicilije in Egipta (npr. sadjarstvo, vinogradništvo).
- Kmetje množično prodajajo svoje kmetije bogatim posestnikom, sami pa gredo med proletariat.
PROLETARIAT
Brezdelno meščanstvo, ki je naseljevalo revne dele mesta.
Kako so si rimski politiki pridobivali glasove podpore ljudstva (tudi od proletariata) in preprečevali upore?
“panem et circenses” ( “kruha in iger”): delili so zastonj žito, vino in oljčno olje ali prirejali igre (npr. gladiatorske bitke).
Posledice vojne za vojaške poveljnike
- Domov se vračajo bogatejši zaradi vojnih plenov.
- Od propadlih kmetov kupujejo zemljo.
- Latifundije.
LATIFUNDIJE
- Kmetijska veleposest, ki jo obdelujejo sužnji.
- Center veleposesti na podeželju: Villa rustica.
TIBERIJ GRAKH
- 133 pr. Kr.
- Ljudski tribun.
- Lex agraria: zemljiški max. (+ delitev državne zemlje?).
- Višek se vzame veleposestnikom in se za majhno odškodnino da kmetom brez zemlje.
- Podpira ga ljudska skupščina, nasprotujejo mu senatorji in nobili (ga ubijejo).
GAJ GRAKH
- 123 pr. Kr.
- Tudi ljudski tribun.
- Obnovi lex agrario.
POSLEDICE REFORM BRATOV GRAKH
- Upor senata.
- Oba brata ubita in ok. 2000 njunih privržencev.
- Obstaneta le 2 zakona (o sodstvu in o žitu).
- Nastanek dveh političnih strank:
1. POPULARI (ljudska stranka, ki deluje v duhu Grakhovih reform)
2. OPTIMATI (plemstvo, senatorji).
GAJ MARIJ (konzul, popular)
Reforma vojske:
* V vojsko lahko vstopi vsak s 16 leti, tudi če nima premoženja.
* Vojska postane najemniška.
* Vojak dobi mezdo (plačo).
* “Marijeve mule”
“MARIJEVE MULE”
Marijevi vojaki, ki so tudi v času miru morali opravljati dolge pohode s polno opremo.
POSLEDICE MARIJEVE REFORME
- Vojska postane samostojna sila, orodje v rokah sposobnih vojskovodij, ki izpeljujejo državne udare.
- Je vzrok državljanskih vojn, padca republike in začetka cesarstva.
PRVA DRŽAVLJANSKA VOJNA V RIMU
- Čas: 88-82 pr. Kr.
- Populari (Marij) proti optimatom (Lucij Kornelij Sula).
LUCIJ KORNELIJ SULA
- Diktator za neomejen čas.
- Z vojsko prevzame oblast v Rimu.
- Proskribcijske listine: seznam političnih nasprotnikov, obsojenih na smrt.
- Aristokratska ustava.
Sula: ARISTOKRATSKA USTAVA
- Senat ima spet vrhvno oblast.
- Število sentaorjev poveča s 300 na 600.
- Konzuli so imeli le administrativno vlogo.
Po odstopu Sule
- Republika še šibkejša.
- Spartakov upor.
- Vzpon 3 poveljnikov:
1. Gaj Gnej Pompej
2. Mark Licinij Kras
3. Gaj Julij Cezar
SPARTAKOV UPOR
- Čas: 73-71 pr. Kr.
- Upor sužnjev.
- Premagal jih je Mark Licinij Kras.
- Ujetnike križali.
GAJ GNEJ POMPEJ
- Pred Cezarjem najboljši vojaški poveljnik.
- Pristaš Sule.
- Premaga pristaše Marija v Hispaniji in na Siciliji.
MARK LICINIJ KRAS
- Najbogatejši Rimljan.
- Pokori Spartakov upor.
GAJ JULIJ CEZAR
- Postane vodja popularov (za sabo ima ljudstvo).
- Lojalna vojska.